Kralj, Elvira (1900–1978)

Kralj (Kraljeva) Elvira, igralka, r. 18. avg. 1900 v Trstu, u. 7. sept. 1978 v Lj. Sestra igralca Emila Kralja (op. ur.: Vladislava Kralja) (gl. čl.). Oče policijski inšpektor. Po končani trg. š. v Trstu (1912–16) je obiskovala dramsko š. pri Milanu Skrbinšku v Trstu (1916–17) in se pozneje še izpopolnjevala v dramski umetnosti pri H. Nučiču v Mrbu (1919–20). Bila je članica zadnjega ansambla SG v Trstu (1916–19), po požigu Narodnega doma pa članica Drame mrb. (1919–41) in lj. gled. (1941–70) do upokojitve po 50-letnem umetniškem delovanju. K-eva je bila igralka bogatega notranjega emocionalnega izraza, vzdržane mimike in vzvišene dikcije ter prikupne odrske postave s plemenitimi kretnjami in zmerno gestikulacijo, kar ji je omogočilo poustvarjanje izredno uspelih vlog v klasičnih tragedijah. Sicer pa je v svoji dolgi umetniški karieri igrala od mladostnih sentimentalnih vlog do likov zrelih žensk, dobrosrčnih mater in prijaznih stark, a se vendar ni branila tudi zahtevnih epizodnih vlog. Prejela je več nagrad in priznanj (npr. Prešernovo nagrado), pa tudi najvišje strokovno priznanje za slov. dram. igralca Borštnikov prstan (1970). Iz dolge vrste njenih dramskih interpretacij je omeniti zlasti vloge: Mati (C. Arx, Izdaja pri Novari), Rutarica (M. Bor, Raztrganci), Lojzka, Nina in Francka, Dacarka in Ekspeditorica, Mrmoljevka (I. Cankar), Irina (A. P. Čehov, Tri sestre), Generalica (Dostojevski-Pirjevec, Sreča v nesreči), Majda (F. S. Finžgar, Divji lovec), Mati (Fischer, Prosti dan), Tašča in Brezbožna starka (F. Garcia Lorca, Svatba krvi in Yerma), Ifigenija (J. W. Goethe, Ifigenija na Tauridi), Nastja (M. Gorki, Na dnu), Hanica (G. Hauptmann, Haničina pot v nebesa), Hedvika in Kristina Linde (H. Ibsen, Divja raca, Nora), Veronika (B. Kreft, Celjski grofje), Rebecca (A. Miller, Lov na čarovnice), Učiteljica (D. Nicodemi, Učiteljica), Ana (E. G. O'Neill, Ana Christie), Katja Kabanova (A. N. Ostrovski, Nevihta), Luiza in Jelisaveta (F. Schiller, Kovarstvo in ljubezen, Marija Stuart), Ofelija in Julija (W. Shakespeare, Hamlet in Romeo in Julija), Ivana (G. B. Shaw, Sveta Ivana), Mati (A. Strindberg, Nevesta s krono) in Veronika (O. Župančič, Veronika Deseniška). – K-eva se je uveljavila tudi kot izvrstna filmska igralka in je izoblikovala več uspelih ženskih vlog v filmih: V gorah Jugoslavije – Oluja na Balkanu (1946), Na svoji zemlji (1948), Svet na Kajžarju (1952), Jara gospoda (1953), Vesna (1954), Ne čakaj na maj (1957), Tri četrtine sonca (1959) in Naš avto (1963). Od 1951 je na RadiuLj. igrala vrsto karakternih vlog (predvsem ljubeznive in komične like), tako: Ana Marija (Ardrey, Svetilnik), Zamorčeva mati (M. Braun, Hiša pod žgočim soncem), Stara gospa (Déon, Osebna izkaznica gospoda van Badabauma), Marija Nielsen (Fischer, Večno breme), Gospodična Meadows (Hulke-Paice, Zlati piskrček), Ana Koštrca (M. Kranjec-M. Mejak, Povest o dobrih ljudeh), Gospodinja Betsy (Kühnelt, En dan z Edvardom), Teta Annie (Pinter, Večerna šola), Hudabivnica (Prežihov Voranc, Samorastniki), Kačja mati (J. Renoir, Orvet), Zofija Behrendtova (Rentzsch, Babje leto), Staruha (S. Rozman, Veter), Gospa Novakova (Strzalka, Vaš dan je moja noč), Stara (V. Vukmirović, Polnočni ekspres), Nicoletta (F. Žižek, Goldoni); 1961 pa na RAITrstA vlogo Jokaste (Sofokles, Kralj Ojdip). Enako se je vključila tudi v delo TVLj. in v televizijskih igrah ustvarila več uspelih ženskih vlog, kot so npr. 1964 Marija (Fischer, Večno breme), 1965 Starka (I. Torkar, Balada o taščici), 1966 Prestopilova (S. Grum-D. Rupel, Dogodek v mestu Gogi), 1968 Čedermacova mati (F. Bevk-B. Grabnar, Kaplan Martin Čedermac) ali pa 1967 epizodni vlogi (J. Vošnjak, Lepa Vida; A. Marodič, Mali oglasi).

Prim.: I. Vouk, Luč III, 1928, 75–88; GLKranj 1954/55, št. 5, 12–13 s sl.; Kojeko 1, 350–51; Linhartovo izročilo, Lj. 1957, 82–83; V. Kralj, NRazgl 1959, št. 4, 73–74; Delo 1959, št. 22 s sl.; V. Kralj, GLLjD 1959/60, št. 8, 213–18 s sl.; D. Škerl, ibid., 219–27; V. Smolej, SDL I, 170–71; II, 233; V. Kralj, EJ V, 373; F. Brenk, G. Sadoul, Povijest filmske umjetnosti, Zgb 1962, 450–51, 453, 455, 457; F. Vodnik, Kritična dramaturgija, Lj. 1968, 229–30, 255,260–61, 263–64, 307, 320–22, 331–32; V. Marinčič, Tov 1969, št. 14, 10–13 s sl.; T. Kermavner GLLjD 1969/70, št. 6, 204–06; M. Švajncer, GLMrb. 1969/70, št. 11, 369–72 s sl.; št. 13, 422–35; PrimN 1970, št.38; M. Švajncer, Večer 1970, št. 71, 73; Kojeko 2,511; D. Mevlja, Večer 1970, št. 96 s sl.; Delo 1970,št. 112; Jugoslov. savremenici... Bgd 1970, 511; D.Marušič, GLNG 1970/71, št. 5; V. Smolej, SGL II,337; E. Smasek, ibid., 338; V. Frantar, ibid., 338;P. Volk, Svedočenje II, Hronika jugoslov. filma 1945–1970, Bgd 1975, 25–26, 51, 55–56, 118; R. Nakrst, E. K., poslednja članica Dram. društva, JKol1979, 132–36 z več slikami; M. Jevnikar, E. K., KolGMD 1979, 105.

Lc.