Kraigher, Sergej (1914–2001)

Kraigher Sergej, državnik, družbenopolitični delavec, r. 30. maja 1914 v Postojni, živi v Bgdu. Oče Anton, notarski kandidat, mati Marija Jaške. Gimn. je končal v Lj., študiral je medicino v Zgbu. Febr. 1934 je postal član ilegalne KPJ in deloval v levo usmerjenih študentskih organizacijah. Konec 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na dve leti zapora, ki ga je prebil v Sremski Mitrovici. Po povratku iz ječe je živel v Lj., kjer je postal sekretar Okrož. komiteja KP za Lj., potem je živel v Zgbu, kjer je nadaljeval s šolanjem. 1940 je šel v ilegalo in deloval v Trbovljah kot inštruktor GK KPS, tu je doživel nem. okupacijo in se takoj vključil v NOB. Od apr. do dec. 1941 je bil sekretar okrož. komiteja KPS za Trbovlje, potem je postal sekretar Pokraj. komiteja KPS za Štajersko. Od avg. 1943 je bil sekretar okrož. komiteja KPS za Grosuplje, od okt. 1943 pa je imel enako funkcijo za področje Kozjega, Celja in Mrb. Do osvoboditve je bil ponovno sekretar Pokraj. komiteja KPS za Štajersko. Po maju 1945 je ostal še nekaj časa v Mrb., potem je deloval v Lj. kot sekretar ObKom KPS za Lj. in kot podpreds. mestnega NOO za Lj. Med 1946 in 1950 je bil preds. planske komisije pri vladi LRS (vmes med 1946 in 1948 šef jsl. delegacije v Albaniji), od mar. 1950 pa podpreds. vlade LRS in preds. gosp. sveta. V letih 1951–67 je vodil različne zvezne ustanove, tako je bil guverner Narodne banke FLRJ (1951–53), dir. zveznega zavoda za planiranje, sekretar za industrijo (1958) in zunanjo trgovino (od 1959), podpreds. zveznega izvršnega sveta in preds. odb. za družbenoekonomske odnose istega sveta (1963–67). 1967 je postal preds. skupščine SRS in nato preds. predsedstva SRS. Od 1971 je član predsedstva SFRJ ter bil od 15. maja 1981 eno leto njegov preds. Večkrat je bil izvoljen za repub. in zveznega poslanca, bil je član CK KPS in CK ZKJ, član glav. odb. SZDL Jsl., član preds. CK ZKJ, preds. Republiške konference SZDL Sje. in preds. komisije skupščine SRS za ustavna vprašanja; bil je tudi starešina zveze tabornikov Jsle. V polit. delovanju po osvoboditvi se je K. predvsem ukvarjal z gosp. problematiko, v šestdesetih letih je deloval zlasti pri uresničevanju gosp. reforme, podobne naloge opravlja tudi v začetku osemdesetih let, zlasti pri reševanju gosp. stabilizacije Jsle. (»Kraigherjeva komisija«). Kot državnik je opravil vrsto uradnih obiskov v tujini, tudi kot preds. predsedstva SFRJ. Nekaj njegovih del o gosp. problematiki je izšlo samostojno ali pa kot razprave. Izbor tega dela je objavljen v knjigi Za socialistično samoupravno demokracijo (1–2, Lj. 1980). Prejel je več odlikovanj in priznanj. Ugleden politični delavec je tudi njegova soproga Lidija Šentjurc (gl. čl.).

Prim.: EJ 5, 370; Kojeko 2, 509; MSE 2, 398.

B. Mar.