Kragelj, Jožko (1919–2010)

Kragelj Jožko, publicist, pisatelj, prevajalec, duhovnik, r. 4. febr. 1919 v Modrejcah (Most na Soči). Oče Jožef, kmet, mati Lucija Manfreda. Osn. š. obiskoval na Mostu, v Gor. peti razr. v Alojzijevišču, gimn. v Malem semenišču in bogoslovje (1938–42); posvečen v Gor. 8. dec. 1942. Nekaj mesecev kpl. v Idriji in do 1948 ž. upr. na Livku. Od dec. 1948 do jul. 1956 v zaporu. Nato ž. upr. v krajih: Velike Žablje in Brje (1956–60), Goče pri Vipavi (1960–66), Mar. Celje nad Kanalom (1966–77), Vrtojba (1977–79), od 1979 v Podkraju. Poleg dušnopastirskega dela je kot dober govornik vodil ljudske misijone po Prim. Kot dijak in bogoslovec je bil član tajnega dij. društva »Tminska gmajna«. Zbiral je tudi narodno blago. V Goriški pratiki 1939 je objavil Tminske šege in navade. Pozneje je sodeloval v številnih koledarjih, revijah, časopisih in knjigah. V Mentorju 1941/42 je izšel njegov prevod iz slovaščine Kako je ustvarjal Gogolj, v Vrtcu 1943/44 Pravljica o palčniku. Pri KolGMD je od 1945 sodeloval s črticami in članki (1945 izšla prva K-eva črtica Balantov Tonin), pri MD v Celju pa od 1949. Za GMD je zbral in uredil dela Jožeta Abrama (Moja Trenta), napisal spremno besedo, pregled Abramovega dela in opombe. Pri GMD je 1976 izšla zbirka K-eve izvirne proze Moja Tolminska. V 14 črticah opisuje svojo ožjo domovino, njene ljudi in soc. razmere, pa tudi življenje ljudi, med katerimi je deloval kot duhovnik. V pripovedovanju uporablja tudi tolminske narečne oblike, kar daje jeziku sočnost in krajinsko obarvanost. Od 1968 je sodeloval pri Trinkovem koledarju, po smrti prof. Bednarika (1975) ga sam ureja. Od 30-letnici koledarja je sodeloval pri proslavi v Čedadu (mar. 1982) in bil deležen nagrade iz sklada D. Černeta apr. 1982 v Trstu. Sodeloval je tudi pri postavitvi Trinkovega spomenika v Novi Gorici z govorom in razstavo Trinkovih del. V revijah Naša pot, M, NM, Ognjišče in v Družini je pisal o Beneški Sloveniji, I. Trinku, V. Vodopivcu, T. Kralju, S. Kosu in drugih. V omenjenih revijah je sodeloval tudi s črticami. V Novem Matajurju je objavil nekaj Trinkove korespondence in črtico Mlinarjev Edko. Ob 25-letnici Vodopivčeve smrti je zbral skladateljev opus in pripravil razstave v Ročinju, Doberdobu, Vipavi in na Mirenskem Gradu. Sodeloval je pri izdaji Jezusovega evangelija in Apostolskih del (izdala MD v Celju). Iz it. je prevedel dela Alessandra Pranzata Križev pot grešnika (1972), Rad bi molil (1975) in Posvečuj življenje (1976). Med vojno je na Livku izdajal tipkan list za dekleta Zrna in pisan listič za otroke Njivica. Sestavil je rokopisno kroniko župnij Marijino Celje nad Kanalom in Podkraj. Deset let je odbornik MD v Celju. Sodeluje pri PSBL. Psevdonimi: Jurij Kuk, Pepac, Jaka Slak, Bepič, Jo.K, Jok.

Prim.: Osebni podatki; s. r., Zapis ob črticah Jožka Kraglja, spremna beseda v zbirki Moja Tolminska, Gor. 1975, 170–72.

L. B.