Primorski slovenski biografski leksikon

Kovačič Oskar, organizator KPS in OF, narodni heroj, r. 27. okt. 1908 pri Sv. Luciji (danes Most na Soči), u. 31. jan. 1944 v Lj. Oče Lucijan, kmet, mati Ema Bozzinli (Buzzin?) iz Gor. Zaradi faš. nasilja se je družina preselila v Lj., kjer je K. dovršil realko. Kot študent geodezije na lj. U se je povezal z levico in postal 1931 član KP. V letih 1931–34 je vodil ilegalno tehniko PK KPJ za Slov. 1934 je bil aretiran in obsojen na 18 mes. zapora, ki jih je prestal v Sremski Mitrovici. Sodeloval je pri stavkah 1936 in pri pripravah na ustanovni kongres KPS (Čebine 1937), kjer je bil izbran za člana CK KPS. 7. febr. 1940 so ga aretirali in poslali v Bilećo. Na seji KPS 22. jun. 1941 oz. OF 29. jun. 1941 je bil imenovan za člana Glavnega poveljstva slov. partizanskih čet. Ko je tajn. CK KPS T. Tomšič v »primorski komisiji« zbiral organizatorje za Prim., je bilo K. naročeno, naj ustanovi PK KPS za Prim. Podatki o tem, kje in kdaj je točno začel z delom, se razhajajo. Po nekaterih vesteh se je pojavil že jun. ali jul. v Istri (Koren), 10. avg. naj bi ga poslal CK KPS v Trst (Narodni heroji), vendar je E. Kardelj že 2. avg. poročal iz Zgba Titu: »Na Primorsko smo poslali dvoje ljudi, eden od teh je Muha (Os.), ki smo mu dali nalogo, da oblikuje začasni PK. Ljudje so se nam od tam že oglasili; videti je, da ne bo posebnih težav. Italijan je pristal (oziroma je sam zahteval!), da jih povežemo z našo firmo« (Dokumenti revolucije). Vsekakor se je K. 10. avg. z ilegalnim imenom Anton Poljak (ali Polak) ustavil za pet dni pri bratih Rudiju in Lojzetu Pericu v Tržiču, kjer naj bi spričo delavskega okolja nastalo središče OF. Izbran pa je bil Trst, kamor se je naselil kot ilegalec K., ki je navezal veliko stikov, predvsem med mladimi: s skojevci, ki so bili študirali v Zgbu, s slov. člani KPI, z nekdanjim krogom Pinka Tomažiča, s šentjakobskimi pevci, z znanimi slov. družinami itd. Zveze je imel tudi v Tržiču, na Vipavskem, na Krasu, v slov. in hrv. Istri do slov. študentov v Padovi. V glavnem je izvajal propagando za OF, iskal somišljenike in prostore, organiziral zbiranje hrane in paketov za zapornike, širil literaturo. Navezal je tudi stike s KPI. Nastopal je z ilegalnim imenom Toni, v hrv. Istri tudi z imenom Anton Koren. 20. okt. 1941 so iz Lj. poslali v Trst tudi brata Lea (r. 28. mar. 1910 pri Sv. Luciji, živi v Slov., pred vojno član Rdeče pomoči v Lj., po zasedbi ilegalec z imenom Pepi) z nalogo, da vzdržuje stike v Istri in uredi ilegalno tehniko v Trstu. Zanjo je dal na voljo prostore v ul. Mauroner 15 M. Thoma. Obratovati je začela 30. nov. 1941. Oskar in Leo K. ter Zora Perello so sestavljali prvi, začasni PK KPS za Prim. Ob drugem trž. procesu je K. skupina izvedla široko akcijo s protifaš. letaki v slov. in it. v Trstu in daleč okoli ter z napisi proti procesu na poslopju trž. sodišča. Vendar se je v skupino vrinil agent OVRE (Koren, Ferenc govori o nastopu izdajalca) in Oskar K. je bil 10. dec. 1941 aretiran (datum v Dokumentih revolucije, 230, je verjetno netočen). V kratkem je bila v Trstu in Istri aretirana skupina sodelavcev, med njimi 12. jan. 1942 Leo K. Zaprti so bili v Trstu in Rimu. 29. mar. 1942 je Kardelj poročal Titu: »V Primorju (italijanskem) ima Partija okoli 40 članov; PK, prvi – začasni – je bil v Trstu odkrit (Muha). Procesa še ni bilo. Sedaj smo poslali novega...« Deset aretirancev se je znašlo pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu. Brata K. sta bila 17. sept. 1942 najhuje obsojena, vsak po 30 let zapora zaradi organiziranja partizanov in vojaškega podpiranja sovražnika. Leo je kazen prestajal na otoku Santo Stefano, od koder se je po kapitulaciji It. rešil v Sev. Afriko, pozneje pa se je iz južne It. vrnil v domovino s 3. prekomorsko brigado. Oskar je bil najprej zaprt v kraju Castelfranco Emilia, kjer je zbolel za jetiko. Zato so ga premestili na otok Pianoso pri Elbi. Zaradi poslabšanja stanja so ga po posredovanju Mednarodnega rdečega križa še pred kapitulacijo It. pod stražo spravili v Lj., kjer je ležal dan ali dva na domu, nato pa v Leonišču, kjer je umrl 31. jan. 1944 (Koren po podatkih Lea K.). 20. dec. 1951 je bil proglašen za narodnega heroja. V kraju Prodol v hrv. Istri so mu postavili ploščo, po njem je poimenovana š. v Škofijah, na Spodnji Škofiji stoji njegov spomenik (kipar J. Pohlen).

Prim.: Žpk arh. Most na Soči; Narodni heroji I, 404; Dokumenti revolucije I, predvsem 63, 65, 230, 329; Aula IV, 493; M. Kacin, Tržaška mladina v narodnoosvobodilnem boju, PZDG 1960, št. 2; Tone Ferenc - Milica Kacin-Wohinz - Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu, Lj. 1974, 193–198; Milan Pahor, 40-letnica nastanka OF na Tržaškem, JKol 1981, 36–53 s. sl., bibl. in arh. viri; (Jože Koren), Vloga bratov Oskarja in Lea Kovačiča pri postavljanju prvih zametkov Osvobodilne fronte na Tržaškem in v Istri, PDk 26. apr. 1981 s. sl.

ij

Jevnikar, Ivo: Kovačič, Oskar (1908–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015640/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine