Košuta, Miroslav (1936–)

Košuta Miroslav (uradno Cossutta Angel), pesnik, dramatik, prevajalec, kulturni delavec, r. 11. mar. 1936 v Sv. Križu pri Trstu, živi v Trstu. Oče Angel, mizar, mati Karla Tence. Po 1. r. it. osn. š. je v domači vasi obiskoval še 3. in 4. r. slov., potem nižjo sred. š. in Višjo real. girmn., (zdaj Licej Fr. Prešeren) v Trstu in maturiral 1955. Na lj. U se je vpisal na slavistiko in germanistiko (ang.), hudo zbolel, bil eno leto doma in 1962 diplomiral iz svetovne primerjalne knjiž. in literarne teorije (Gabriele D'Annunzio pri Slovencih po letu 1908). Ostal je v Lj. in dobil službo ur. na RTV, najprej v ur. mladinskih radijskih oddaj, pozneje kult. in liter. 1969 se je vrnil v Trst in bil tri sezone dramaturg in član umetniškega vodstva SSG. Odtod je odšel na ZTT in bil glavni ur. revije Dan. Avg. 1978 je postal ravn. in umetniški vodja SSG. Pisati je začel že kot otrok in pripoveduje, da je svoje sestavke zbiral v rkp. knjižicah, javnosti pa se je predstavil v predzadnjem letu Višje gimn. s proznimi spisi v PDk (Spomladi, Nandi, Velikonočna legenda), potem tudi s pesmimi v LitV (1954–55), katerim je ostal zvest še dve leti. Že tu je v 26 pesmih nakazal motiviko, ki jo je pozneje izpopolnil in razširil. Pesmi je podpisoval s psevdonimom Miroslav Morje. V Lj. se je vključil med sodelavce Mladih potov in bil zadnje leto njihovega izhajanja sour. Bil je soustanovitelj Jadra in Problemov, pisal pa je tudi v druge revije in liste: Tribuna, Mladina, Perspektive, NSd, Sdb, NOja, Dial, NRazgl, Ob, Stvaranje (Titograd), JKol, Dan, Ciciban, Kurirček, Galeb, Mladi rod, Pionirski list, Zmaj (Beograd), na RTV Lj. in RAITrstA. Vzporedno z izvirnim ustvarjanjem je prevajal tuje pesnike, predvsem it. in španske. Pripravil je izbore pesmi Pabla Nerude, Rafaela Albertija, Miguela Angela Asturiasa, Nicolasa Guillena, Nazima Hikmeta in sodobnih špan. pesnikov. Prevodi so izhajali v Mladih potih, Problemih, Sdb, Borcu, Tribuni, TT, Anteni idr. V knjižni obliki sta izšli: Antologija alžirske književnosti, izbor poezije in proze (Borec 1964), in Avtomat Alberta Moravie (DZS 1965, novele). Apr. 1963 je prišel do prve pesniške zbirke Morje brez obale (Lipa, Koper). V 37 pesmih opeva rahlo, zasanjano ljubezen, morje in obalo, razočaranje mladega človeka, ki se je moral daleč od doma spopasti z neusmiljenim življenjem. Najlepše pesmi so impresionistični morski pejsaži. O njih je M. Mejak zapisal: »V morskih pejsažih vidim naravno in pristno lirično lepoto; le-ta mi potrjuje zaupanje, da je v K. dobil pravega pesnika spet del slovenske zemlje.« 1969 je izšla pri isti založbi druga zbirka Pesmi in zapiski. V njej je 45 pesmi o domotožju, sodobni stiski, osamelosti in hrepenenju iz razčlovečetne sedanjosti. V pesmih o stvareh se je najbolj približal tedanjemu slov. reizmu, šest otroških pesmi pa je poučnih in igrivih, s trpko ali ironično noto na koncu. V 23. Pesniškem listu (Trst-Koper 1974) je izdal 16 Tržaških pesmi, ki jih je ponatisnil v svoji tretji zbirki Pričevanje (Lipa, Koper 1976). Pesmi je 52 in so razdeljene v sedem mnogo povednih ciklov: Odmiranje – Tesnoba – Stiska – Otroštvo – Božime – Prastrah – Rob. V začetku so Tržaške pesmi, v njih opeva svojo vrnitev, težko življenje, beseda je izgubila smisel, »živiš z zavestjo, da boš visel«. Predmeti v hiši mu vzbujajo bivanjsko tesnobo in grozo, kar se v naslednjih dveh ciklih še stopnjuje, dokler ne doseže viška v pesmih o Benečiji, Vsi Benečani so kaplani Martini Čedermaci, vsi tečejo »z mladostjo iz dolin« in se v svetu porazgube. Zato je Matajur zrasel iz njihovih »rudnih solz in smrtnih ur«. V zbirki je polno bivanjske tesnobe, stiske, prastrahu, brezupnega iskanja rešitve, ki je ni videti nikjer. Pesmi so kriki v brezup ujetega človeka, ki ne najde izhoda ne zase, ne za svojo družino in ne za svoje rojake tostran meje. Za Pričevanje je dobil K. nagrado iz Prešernovega sklada. V utemeljitvi je med drugim rečeno: »Košutova beseda je trpka in izzivalna, razglašena in uporna, prav nič ni sentimentalna in ničesar ne idealizira; vznemirljivo izziva bralca, da izmeri sebe in svoj zgodovinski trenutek. Njegovo intimno in zgodovinsko pričevanje je enako živo, enako prepričljivo in pravično. Od tod tudi neposredna, odprta, v naši zamejski liriki opazno izvirna in kultivirana pesniška beseda.« Dec. 1977 so izšli Selivci (pri ZTT) s podnaslovom: Songi iz gledaliških del in preproste pesmi. Songi zavzemajo nad polovico knjige, nekatere je napisal za uprizoritve SSG. Songi o Rižarni so balade, ker pojejo o zaporu, sežiganju, krivcih, istočasno pa tudi o uporu. Beraško moralo in miselnost izražajo songi za igro Dva bregova A. Leskovca. Songi s ceste so razpoloženjske in miselne pesmi o življenju in svetu, zdaj bridke, zdaj šaljive, a tudi robate. Nekako spoznanje je, da »življenje pa je bridka stvar« in da »težko je z glavo skozi svet«. Pravih pesmi je 25 in so razdeljene v tri cikle: Pesmi o kruhu – Pesmi o dveh – Pesmi o selitvah. Prve so polne rdeče barve in krvi, v drugih poje o sebi in ženi, tretje pripovedujejo o minevanju, počasnem odhajanju, saj je človek razpet »med dva hipa«. Vsa tesnoba pa je podana v uvodni pesmi: »Živiš samo še na begu,« človek ne pozna sam sebe, zato je razdvojen, brez družbe, brez opore, za dan naprej ne ve, kako bo z njim. 1978 je prišel K. v zbirko Živi pesniki, ki jo izdaja DZS. Tu je izšla njegova antologija Pesmi, za katero je z ur. K. Kovičem izbral 72 pesmi iz prejšnjih zbirk (približno eno tretjino). Tu je ves K.: zamejski Slov. z morjem in Krasom in Benečijo, s tukajšnjimi problemi in stiskami, istočasno pa sodobni človek brez ozkih narodnih meja, ki občuti stiske in težave današnjih ljudi, sredozemski človek s smislom za liričnost, za barve, za naravo, predmete in vse živo, občutljiv in razbolel, vendar razumsko pretehtan. Izbrane besede mu brez napora prehajajo v čudovito sveže in izvirne metafore, polne morja in sonca, a spet polne trpkosti, v otroških pesmih vesele razigranosti, ki pa se na koncu spreminja v bridko in ironično spoznanje o današnji ureditvi sveta. Zora Tavčar je o njem zapisala: »Če bi ne bilo v Košuti nekake slovanske ali slovenske melanholije, bi bil s svojo poprasto vitalnostjo ter z iskrivostjo in barvitostjo svojih podob lahko tudi Španec ali Maver.« – K. je ves čas gojil tudi otroške in mladinske pesmi in jih priobčeval z drugimi pesmimi v zbirkah in revijah. 1975 je izdal pri MK v Lj. izbor pesmi za najmlajše Kje stanuješ, mala miška?, ki je z Gatnikovimi ilustracijami skoraj slikanica (16 str.). Pesmi o miškah so prisrčne, pripravne za petje in igranje. Pri isti založbi je izšla 1979 druga K-ova mladinska zbirka Zaseda za medveda (31 pesmi), v katerih poje o živalih, naravi, več pesmi sta mu navdihnila sinova Uroš in Aleš. Tretja zbirka Abecerime (ZTT in MK 1979) je namenjena najmlajšim in K. je za vsako črko zložil štiri verze, v katerih se ponavljajo besede s tisto črko. Četrta mladinska zbirka je v pripravi pri MK. Posamezne K-ove pesmi prinašajo tudi vidnejše slov. antologije, tako: Slovenska lirika (1967), Živi Orfej (1970), Antologija slovenske poezije (1974), Sončnica na rami (1975), Pa da bi znal, bi vam zapel (1977), Naj mi sije sončece... (1980), Na zeleni strehi vetra (1980) idr. Bile so prevedene v srbohrv., it., angl., franc., maked., madž., alb. in hindujščino. - K. goji tudi dramatiko. Tako je z drugimi avtorji sestavil satirični kabaret Dlaka v jajcu, ki ga je uprizorilo Slov. amatersko gledališče v Trstu 1973. Songe iz njega je natisnil v Selivcih. S Fil. Benedetičem (PSBL I, 60) pa je napisal dokumentarno dramo Rižarna, ki jo je uprizorilo SSG 1975, objavila pa revija Borec 1976. Tudi songe iz nje je objavil v Selivcih. Štirje fantje muzikantje je mladinska igra v verzih, prvotno napisana za radio, v kateri je K. po motivu bratov Grimm prikazal osla, psa, mačko in petelina, ki pobegnejo nehvaležnim gospodarjem in postanejo godci. Uprizorili so jo PDG Nova Gorica 1975, Lutkovni oder Mrb., Oder Mladje v Celovcu in številne amaterske skupine. V knjigi je izšla pri Delavski enotnosti 1974, pri MK 1980 pa skupno z mladinsko igro Vitez na obisku, ki sta jo uprizorila SSG 1978 in SNG Mrb. 1981. V njej nastopa vitez Karla Velikega, ki se ne more znajti v današnjem stehniziranem svetu, očitne pa so tudi nekatere težave in napake današnjega življenja. - K. piše tudi radijske igre za otroke in odrasle. Zanje je prejel več nagrad. RLj. je izvajal: Nikinikec in njegovi (1965), Fižolček (1966), Zgodba o vojaku (1967), Prepovedana pravljica o princeski (1968), Štirje fantje muzikantje (1969), Rdeči trolejbus (1971), RAITrstA pa: Volk iz pravljice (1972), Vabilo na igro (1972), ciklus po slov. baladah: Lenora, Povodni mož, Sv. Trije kralji (1971), Knezov zet, Ubežni kralj, Lepa Vida, Brodnik (1972) idr., po osebnih spominih in dokumentih pa je spisal trilogijo iz vojnega časa: Mreža in zvezde (1973), Kadar te zbudijo (1976) in Gora, imenovana sin (1976), katere prinaša knjiga Tri igre za glas (ZTT 1982). – Prevedel je še knjigi: Petar Mardešič, Od pešca do rakete (MK 1971) in Pasquale Gujon, Ljudje nadiških dolin (podlistek v PDk od 26. jan. do 23. febr. 1975) ter več radijskih in gledaliških iger. Uredil je knjigo o zgod. rojstne vasi Križani v boju za svobodo (1975), izbor humoresk Damira Feigla Pol litra Vipavca (ZTT 1978) in Izbrane pesmi Iga Grudna (ZTT 1982). - K. je pisal tudi gled. in knjiž. kritike, članke, eseje (Estetski pogledi Antonia Gramscija, NSd 1961, št. 1, 63–70) in popevke, za katere je prejel številne nagrade na festivalih Slov. popevke in v Opatiji ter posebno priznanje na Festivalu do Cancao popular, Rio de Janeiro. – K. je angažiran kulturni in družbeni delavec. Bil je predsednik Kluba zamejskih študentov v Lj., po prihodu v Trst tri leta predsednik Slovenskega kluba, najprej načelnik komisije, potem preds. odb. za kulturo in član Izvršnega odbora SKGZ, podpreds. Skupnosti slov. gledališče idr.

Prim.: Osebni podatki; B(ranko) Š(ömen), Vprašanja mimogrede, Mladina 2. mar. 1961 s sl.; (g), Predstavljamo: M. K., Tribuna 30. maja 1962 s sl.; Slov. književnost 1945–65, Lj. 1967, I, 220, 222, II, 395; J. Pogačnik, Rusi most, Lj.-Trst 1967, 147, 151–52; Pogačnik 40, 55–56; Pogačnik-Zadravec 49, 63–64; M. Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1968, 95; 1972, 37–38; 1975, 17; 1977, 129–30; 1978, 89–90; 1979, 119–20; 1980, 35; 1981, 138; Kojeko 2; SGL II, 321–22; GL Trst 1969–70, št. 2 s. sl.; M. Kmecl, Slovenian literature abroad, Le livre slovène, Lj. 1973, št. 3/4, 149, 183–84, 195; A. Inkret, Portret tedna, Delo 23. sept. 1978 s. sl.; A(lessandro) D(amiani), Panorama, Reka 16.–31. dec. 1978 s. sl.; St. Janež, Pregled slov. knjiž., 1978, 375, 381; M. Debeljuh Poldini, Letteratura slovena, Enciclopedia monografica del F-VG, 1979, 111/2, 1283; M. Kobe, Litterature enfanfine contemporaine en Slovènie, Le livre slovène, Lj. 1979, št. 3/4, 4647, 109; Ista, NRazgl 25. jan. 1980; Zajedničke reči, Študentski grad, Bgd 1974 s sl.; D. Načimovič, Trst: listovi lirike, Istra 1977, št. 4, 91, 98–100; N. Grafenauer, Pesnik s trž. naslovom, Zaseda za medveda, Lj. 1979, 55–57; C. Zlobec, The current moment in the slovene lyrical poetry, Le livre slovène, Lj. 1980, št. 3, 10; B. Paternu, Na zeleni strehi vetra - Auf dem grunen Dach des Windes, Clc 1980, 146–50, 208–11, 218–21; D. Sedej, Gradivo za leksikon sod. slov. mlad. pisateljev, Otrok in knjiga 1981, št. 12, 74–75 z bibl. in s sl.; o posameznih knjigah in igrah so pisali: Morje brez obale: sž (Snežna Gogala), LDk 1963, št. 146; Andr. Tušek, Sdb 1963, 836–39; J Hočevar, PrimN 1963, št. 8; Isti, Vestnik (zal. Lipa) 1963, št. 19–20 s sl.; Fil. Benedetič, Ob pesniški zbirki M. K., PDk 1963, št. 195 s sl.; M. Jevnikar, LitV 1963–64; Isti, Medd. VIII, 1964, 209–10, M. Mejak, NRazgl 6. jul. 1963; Isti, Književna kronika 1962–65, Mrb. 1966, 68–69; Pesmi in zapiski: M. Kravos, Nova pesniška zbirka trž. avtorja, PDk 4. jan. 1970, št. 3 s. sl.; Den. Poniž, Delo 7. febr. 1970; Her. Vogel, NRazgl 1970, št. 4; J. Horvat, Sdb 1970, 937–38; Jaka Muller, Ob 1970, št. 3; M. Jevnikar, LitV 1969–70, 92–93 s. sl.; Tržaške pesmi: M. Kravos, Pet novih pesniških listov, PDk 13. okt. 1974; Den. Poniž, Pesniški listi 18–24, NRazgl 24. jan. 1975; M. Jevnikar, LitV 1974–75, 29; Rižarna: GL Trst 1974–75, št. 6 s. sl.; (Jože Peterlin), Benedetič-K., Rižarna, dokumentarna drama, NL 22. mar. 1975; Slov. g], pripravlja zaključno predstavo o Rižarni, PDk 27. mar. 1975; Delo(Trst) 28. mar. 1975; Gosp 28. mar. in 23. maja 1975; Jure Pengov, Za zaključek dramska pesnitev, Delo 1. apr. 1975; N. Lukeš, Predstava o trž. Rižarni, Večer 1. apr. 1975; Bollettino d'informazioni degli Slov. in It., Omaggio del teatro sloveno ai caduti per la libertà, 7. maja 1975; A(ndrej) I(nkret). »Rižarna« v trž. gled., Delo 23. maja 1975; JOB (= Jože Babič), PDk 25. maja 1975; J. Koren, Krstna uprizoritev v SSG, PDk 27. maja 1975; B. Pogačnik, Vstani in krikni: dovolj!, Delo 28. maja 1975; J(ože) P(eterlin), NL 29. maja 1975; J(anko) J(ež), Gosp 30. maja 1975; sž (Snežna Gogala), Dokumentarna drama o Rižarni, LDk 30. maja 1975; Mara Ovsenik, Svarilo tržaške Rižarne, Večer 31. maja 1975 s sl.; M(Trst) 1975, št. 5; PDk 1. jun. 1975; V. Predan, NRazgl 6. jun. 1975; Isti, Po premieri, Lj. 1981, 229–31; Delo 4. sept. 1975; Štirje fantje: Fr. Vurnik, Pogovor z M. K., Delo, priloga RTV 12.-18. okt. 1969, 1, 12; J. Vozny, Dramska knjižnica 1, Del. enotnost 1974, 38–44; M. Kravos, Še dve deli M. K. za otroke in njihov mali svet, PDk 27. apr. 1975; D. Zeljeznov, Večer 20. dec. 1975; J. Snoj, Delo 22. dec. 1975; PDk 21. jan. 1976; J. Rode, Štirje fantje muzikantje, Lj. 1980, 99–101; Kje stanuješ: M. Kravos, PDk 27. apr. 1975; Pričevanje: M. Kravos, Beseda ob K-overn pričevanju, Dan 1976, št. 60, 25; Ace Mermodja, Iskanje sveže pesniške sile, PDk 7. nov. 1976; A. Inkret, Delo 10. dec. 1976; Fr. Vurnik, Pričevanje in Kras, LDk 11. dec. 1976; K-ova zbirka Pričevanje je važen kult. dogodek, PDk 11. dec. 1976; Br. Šömen, Radio Lj. 22. dec. 1976; Den. Poniž, Slov. poezija 1976, Radio Lj. 30. dec. 1976; Isti, Poezije in kritike, NRazgl 11. febr. 1977; Mar. Zlobec, Sdb 1977, 543–44; J(ože) H(orvat), Delo 26. maja 1977; Selivci: Mar. Čuk, Songi in preproste pesmi M. K., PDk 18. dec. 1977; Mar. Zlobec, Sdb 1978, 656–57; Franca Buttolo, Prim-Sreč 1978, št. 6, 52–53; Ace Mermolja, Dan 1978, št. 72, 22–23; Vitez: GL Trst 1977–78, št. 4; Fil. Benedette, Intenzivna gled. dejavnost, PDk 15. jan. 1978; Praznik za naše malčke, PDk 26. jan. in 28. jan. 1978; m. č. (Mar. Čuk), Učinkovita predstava, ki je močno navdušila, PDk 27. jan. 1978; Al. Pregare, Izvrsten gled. tekst M. K., Večer 6. mar. 1978; J. Rode, Vitez na obisku, Lj. 1980, 103–105; E. Frelih, PDk 12. sept. 1981; O(lga) J(ančar), Igra za velike in male, Večer 25. nov. 1981; L. Smasek, Zgovornost razlik, Večer 28. nov. 1981; J. Snoj, K-ov Vitez na obisku na mariborskem odru, Delo 22. dec. 1981; Zaseda: Mar. Čuk, Dan 1979, št. 81, 23; Naše branje, Večer 30. apr. 1979; T. Kermaumer, Vegri in K.: najboljše slov. otroške pesmi lanskega leta, Zmajeve dječje igre 1980, Novi Sad; Abecerime: A(ce) M(ermolja), Dan 1979, št. 85. 15; Pesmi: Dim. Rupel, Teleks 15. dec. 1978; Zora Tavčar, Tržaški pesnik v zbirki Živi pesniki, NL 3. maja 1979; M. Jevnikar, Slov. literatura v Italiji, RAITrstA, okt. 1981 (tri oddaje).

Jem.