Primorski slovenski biografski leksikon
Košir Alija, akademik, profesor, zdravnik, publicist, r. 6. aprila 1891 v Tržiču (Monfalcone), u. 9. junija 1973 v Ljubljani. Oče finančni komisar Karel, mati Elizabeta Vlah. Osn. š. in prva dva razr. gimn. v Trstu; ker je bil oče premeščen v Gradec, je tam dokončal gimn. in 1909 maturiral. Nato je študiral medicino na Dunaju in 1915 promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Kot srednješolec in kot visokošolec se je vsako leto vračal za velike počitnice v Trst; bil je zvest član akad. društva Balkan. Prvo svet. vojno je doživljal iz neposredne bližine, saj je bil do 1917 na raznih frontah, od takrat naprej pa pri vojni mornarici. Po razpadu Avstrije se je prostovoljno javil v vojaško službo Jsle. Do mar. 1919 je bil komandant rezervne vojaške bolnišnice v Mrbu, nato pa eno leto šef-zdravnik rečne flotilje. 1920 je bil na lastno željo odpuščen iz vojaške službe; odločil se je za akademski poklic in aprila 1920 nastopil službo na novoustanovljenem Anatomskem inštitutu Medic. fak. U v Lj. Tu je bil najprej demonstrator, nato asistent. V š. letu 1922–23 je prevzel predavanja in vaje iz histologije; jan. 1923 je bil imenovan za docenta za anatomijo, 1935 za izrednega prof. za histologijo, 1939 pa za rednega prof. iste stroke. Na tem mestu je deloval do upokojitve 1961. V plodnih letih akademskega dela je uveljavil na Slovenskem histologijo in jo razvil do upoštevane ravni. Med prvimi je začel uvajati že medicince v raziskovalno delo. Kot znanstvenik je prejel številna odlikovanja in bil izvoljen 1955 za rednega člana SAZU. Za dela s področja raziskovanja raka je prejel 1965 nagrado Sklada Borisa Kidriča, za življenjsko delo pa 1969 nagrado AVNOJ. Za pomembne uspehe v raziskovanju raka je dosegel, da je bil 11. dec. 1969 promoviran za častnega doktorja na U v Lj. Opravljal je tudi razne funkcije v okviru U in Medic, fak., v Slov. zdravniškem društvu in v Prirodoslovnem društvu. K-eva znanstvena dejavnost obsega štiri področja: anatomijo in sorodne veje, slov. medicinsko izrazoslovje, eksperimentalno onkologijo ter poljudnoznanstveno pisanje. Zelo je skrbel za jezik in izdal Slovensko medicinsko terminologijo (ZdrV 1955). Tudi v ZdrV, ki ga je nekaj let urejal, in v Medicinskih razgledih je objavljal članke o zdravstvenem izrazoslovju. Bil je v komisiji za učbenike in skripta na Medic. fak. in njen prvi preds. in tudi tu je vplival na jezik. Znanstvene članke je pisal v slov., nem. in srbohrv., poljudne tudi v reviji Proteus, ki ji je bil soustanovitelj skupaj s tržaškima rojakoma L. Čermeljem (PSBL I, 225–29) in Lj. Kuščerjem (gl. čl.). To revijo je nekaj let urejal, vsa leta pa je bil njen sotrudnik. Njegova bibliografija je v ZdrV 1955 in v Letopisu SAZU 1955.
Prim.: M. Kališnik, A. K., ZdrV 1955, 384–85; A. K., LSAZU 7, 1955, 45–48 s sl. in bibliografijo; L. Čermelj, Akademiku prof. Al. K. v slovo, PDk 17. jun. 1973; Delo 12. jun. 1973 s sl.; J. Milčinski, Al. K. (1891–1973), LSAZU 24, 1977, 77–81 s sl.
Špac.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine