Kosmač, Angel (1923–2005)

Kosmač Angel, duhovnik, katehet, ekumenski delavec, r. 28. avg. 1923 v Zabrežcu pri Borštu (Trst), župnik v Ricmanjih pri Trstu. Oče Lovrenc, kmet, mati Marija Petaros. 3 razr. osn. š. je dovršil v Borštu, 4. razr. kot pripravnico v Alojzijevišču v Gor., 6 razr. klas. gimn. v Malem semenišču v Gor., zadnja dva v Malem semenišču v Kopru, bogoslovje v Gor., posvečen v duhovnika 22. apr. 1946 v Trstu. Medtem je bil dve leti prefekt v Kopru. Nekaj mesecev je bil diakon, nato žpk - upravitelj v Slov. Istri: Gradin, Pregara, Topolovec (od jan. 1946 do 1950). 1950 je bil kpl. pri Sv. Jakobu v Trstu, 1951–52 v Rojanu, občasno ob nedeljah in praznikih tudi v Ospu in Tinjanu, do jeseni 1956 na Opčinah. Od jeseni 1956–60 je študiral na Gregoriani in na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu (stanoval v papeškem zavodu Russicum), kjer je doktoriral iz vzhodnega cerkvenega prava z disertacijo Vzhodno meništvo v srbskem srednjeveškem pravu. V poletnih mesecih je potoval po Evropi in se udeleževal tečajev na Institut Catholique v Parizu. Po vrnitvi je bil nekaj mesecev žpk - upravitelj in namestnik v Dolini, od jeseni 1960 je žpk v Ricmanjih in pri Domju. Ves čas je katehet na raznih osn., nižjih sred. in nekaj časa na višjih sred. šolah. Od 1962 je v odb. obnovljenega Apostolstva sv. Cirila in Metoda (ACM) v Trstu, od 1969 tudi voditelj Ekumenskega centra v Trstu. Sedež obeh ustanov je prenesel od Sv. Ivana v Trstu v Baragov dom v Ricmanje, nato v Dom bl. Leopolda Mandiča pri Domju. Od 1976–80 je bil dekan openske dekanije. Dal je pobudo za ustanovitev odsekov Vincencijeve konference v Rojanu in na Opčinah ter Marijine legije na Opčinah in v Ricmanjih, prav tako za podružnični c. v Banih in na Konkonelu. Zgradil je Baragov dom v Ricmanjih in Dom in kapelo bl. Leop. Mandiča pri Domju. Kot ekumenski delavec pripravlja vsako leto Teden edinosti v Trstu in Cirilmetodovo nedeljo na Vejni pri Trstu. Z ACM v Gor. pripravlja in vodi vsakoletna ekumenska romanja. – Od 1957 je K. sodeloval v Ekumenskem zborniku (Kraljestvo božje) v Rimu in Trstu s prispevki: Grški samostan Grottaferrata pri Rimu (1957); Iz pastoralnega dela med Rusi (1958); Kardinal Tisserant – zlatomašnik (1958); Sv. Nikolaj – veliki zavetnik krščanskega vzhoda (1958); Vzhodni znanstveni zavod v Rimu (1958); Ob jubileju molitvene osmine za zedinjenje (1959); Papeški grški zavod v Rimu (1959); Atos ali Sveta gora v Grčiji (1959); Kongregacija za vzhodno cerkev (1960); Katoliška vzhodna cerkev v Jugoslaviji (1960); Ohrid včeraj in danes (1961/62); Bogoslužje in misijonska metoda svetih bratov (1963); Sveta brata in edinost Cerkve (1963); P. Leopold Mandič – apostol krščanske edinosti (1966); Iz zgodovine grške skupnosti v Trstu (1967/68). Od 1970 sodeluje pri ekumen. zborniku V edinosti: Ekumensko gibanje na Tržaškem (1970); Protestantje v Trstu (1971); Ekumensko prizadevanje na Tržaškem (1972); Blaženi Leopold Mandič – vzornik duhovnega ekumenizma (1976). Od 1969 sodeluje v KolGMD: Nemški katoliški shod v Essenu (1969); K sv. Jožefu v Ricmanje (1970); Carigrajski patriarh Atenagora I. (1973); 10 let župnije v Ricmanjih (1975); Beseda o škofijskem konviktu v Trstu (1976); Mons. Ivanu Omersi v spomin (1977); Trinkov testament (1977); 150-letnica rojstva Ivana Nepomuka Glavine (1978); Da ne bodo pozabljeni (1978); Dom bl. P. Leopolda Mandiča (1979). Za Zaliv je napisal članek Kako je z muslimani v Sovjetski zvezi (1981, št. 3/4). Občasno sodeluje v KatG, sodeloval je pri škof. zborovanju Trst iz oči v oči, zdaj je član Škof. komisije za ekumenizem. Cerkvena skupnost pri Domju je izšla v brošuri ob poimenovanju šole pri Domju (Trst 1982).

Prim.: Vprašalna pola.

Jem.