Kos, Marijan (1909–1973)

Kos Marijan, operni pevec in solist, r. 8. dec. 1909 v Vidmu ob Savi, u. 17. mar. 1973 v Trstu. Oče Avgust, uradnik, organist in skladatelj, mati Marija Est. Po osn. š. v domačem kraju in Ptuju se je vpisal na gimn. v Ptuju in študiral klavir pri teti Otiliji. 1927 je odšel v Veržej pri Ljutomeru v privatno salezijansko gimn. in po mali maturi stopil v noviciat na Radni pri Boštanju. 1934 so ga predstojniki poslali na Rakovnik-Lj., kjer je bil nekaj časa knjižničar. Ker mu je medtem glas dozorel v lep bariton, so mu predstojniki svetovali, naj se posveti glasbi. Tako je 1935 zapustil samostan in se vpisal na GlasbM v Lj., 1937 pa se je prepisal na konservatorij in bil učenec znanega pedagoga in basista J. Betteta. 1942 je dovršil kons. in se vpisal na AG. Za glavni predmet si je izbral solo petje in ga študiral pri J. Betettu; diplomiral je apr. 1945. Že 1940 je bil član opernega zbora in kmalu je pel manjše solistične vloge (grof Coprano v Verdijevem Rigolettu – nov. 1941, Evgenij Onjegin v kons. pripravi). Konec 1945 je odšel v Rim, v začetku 1947 je prišel v Trst in začel poučevati na slov. sred. in strok. šolah petje: na Nižji sred. šoli, na Trg. in Ind. strok. šoli, v Nabrežini, na Opčinah, v Sv. Križu, v Dolini in na Katinari (1947/48–1961/62). Vedno je imel po več šol, ker je imelo petje le eno uro na teden, zato je izgubil veliko časa z vožnjo. Začel je nastopati kot solist na RAI-TrstA in izvajal odlomke in samospeve vseh mogočih avtorjev od Bacha, Beethovna, Loeveja, Wolfa, Smetane, Bizeta, Debussyja, Musorgskega do Pavčiča, Lajovca, Adamiča idr. »Najraje je pel arijo Germonta iz Verdijeve opere Traviata, ki jo je podal tako občuteno, da je izzvenela kot neskočno otožen klic po domu. Bil je na višku moči, pevske tehnike in umetnosti. Imel je mehak, lepo barvan in obsežen bariton« (Harej). Nastopal je na koncertih in prireditvah na Tržaškem in Goriškem, npr. na Prešernovi proslavi v hotelu Excelsior v Trstu ob pesnikovi stoletnici (1949), na taborih Slov. prosvete na Repentabru idr. Nastopal je tudi v sklopu radijskega moškega kvarteta Veseli bratci. Ker ni imel it. državljanstva, je izgubil 1962 prof. službo in ostal brez kruha. »Pomagal si je z občasnimi inštrukcijami, z miloščinami usmiljenih src, z malenkostnim honorarjem, ki ga je prejemal kot organist. Največ mu je pomagala mati. Zdi se neverjetno, da sredi gospodarske blaginje živi kdo v pomanjkanju. Marijan si ni znal pomagati: rabil je nekoga, ki zanj skrbi in ga vodi« (Harej).

Prim.: † Prof. Marijan Kos, KatG 22. mar. 1973, 3; Slovo od prof. Marjana Kosa, ML 22. mar. 1973, 4; Marjan Kos, IzvTrst 1973, 63; Z. Harej, Pok. prof. Marjan Kos, KolGMD 1974, 91–93 s sl.; S. Martelanc, človek s prazničnim srcem, KolGMD 1974, 94–96 s sliko v nar. noši.

Jem.