Koršič, Mirko (1880–1934)

Koršič Mirko (Friderik), odvetnik, sodni svetnik, narodni in kulturni delavec, r. 28. mar. 1880 v Gor., u. 5. mar. 1934 v Lj. Oče Matevž, krojač in kapelnik a.-o. vojaške godbe v Gor., mati Antonija Viola. Osn. š. in klas. gimn. obiskoval v Gor., kjer je tudi maturiral 11. jul. 1901. Istega leta se je vpisal na Pravno fak. v Pragi in tam promoviral 1905. Po diplomi je do zloma Avstro-Ogrske delal kot avskultant v Kanalu in Trstu, nato kot odvetnik v Gor. 1. avg. 1920 je napredoval v sodnega svetnika na okrožnem sodišču v Gor. 10. nov. 1923 mu je Regio procura di Gorizia poslala zaupen dopis, naj zapusti svoje mesto sodnega svetnika, kar je pod pritiskom tudi moral storiti. Zaradi velikih težav s strani faš. oblasti se je hotel odseliti v Jslo., a je na prošnjo jsl. konzula v Trstu in dr. Josipa Wilfana, ki je bil takrat poslanec v rimskem parlamentu, ostal v Gor. Odkupil je odvetniško pisarno Henrika Tume v Gor., kjer je deloval kot odvetnik do svojega odhoda v Lj. 1932. Tam je 26. apr. prejel jsl. državljanstvo in bil do smrti sodnik okrožnega sodišča. V Lj. je bil tudi član društva Soča. Že v dijaških letih je K. aktivno deloval v raznih društvih. Kot sodni svetnik je vstopil v gor. Narodni svet, kjer je prevzel upravno stroko; zaprisegel je na Travniku slov. redarje in stražnike, na Rojah pri Gor. pa Kranjski polk. Ker se je upiral ital. okupaciji, je bil nekaj mesecev v ujetništvu oz. konfinaciji v Krminu. Nato je prevzel sodne posle o vojni škodi (nasledil je dr. Gradniku, ki je odšel v Lj.) in tako rešil marsikatero premoženje. Kot odb. trgovsko-obrtne zadruge je prisilil oblasti, da so dodelile vojno odškodnino za Trgovski dom (čeprav je bilo prej določeno, da je ta zadruga ne bo prejela). Prevzel je nadzorstvo nad gradnjo porušenega Trgovskega doma. K. je bil tudi odb. Ljudske posojilnice v Gor. Z inž. Peganom je ustanovil popoldanske in večerne tečaje za zidarske mojstre in tako pomagal, da je 90 slov. mož in fantov napravilo pred it. komisijo mojstrski izpit. Pomagal je tudi bratu Vladimiru, učitelju, da je prvi dve leti po it. zasedbi pripravil 80 slov. dijakov, da so napravili učiteljski izpit pred drž. komisijo v Tolminu. Kot podpreds. šolskega društva je tudi skrbel, da so se slov. otroci na tajnih tečajih učili slov. in prejemali slov. knjige. K. je imel številne polit. sestanke in shode v Gor., Solkanu, Grgarju, Šempasu in drugod (pa tudi, da je seznanjal Slov. o možnosti vojne odškodnine). Veliko je deloval v kulturi. Bil je preds. gled. odra Omladina, podpreds. GlasbM, vabil na gostovanja umetnike kot Rijavca, Betetta, Thierry-Kavčnikovo, Vizijakovo, pomagal Srečku Kumarju pri učiteljskem zboru. Bil je mecen raznim slov. umetnikom (F. Gorše, V. Pilon, M. Kogoj, ki je pri njem komponiral Črne maske). Nadškofu Sedeju je pomaga] s pravnimi nasveti in se večkrat tudi po it. odvetniku Testiju zavzemal pri oblasteh zanj in za druge Slovence. Ker je bil odločen antifašist, so ga it. oblasti preganjale; večkrat so ga tudi fizično napadli in mu razdejali stanovanje. K. je pisal članke v tržaško Edinost in Goriško stražo.

Prim.: Podatki iz zasebnega arhiva dr. Marjana Koršiča (v njem tudi pričevanja Josipa Wilfana in Alberta Rejca); Gabršček II, 157, 214, 299; V. Pilon, Na robu, Lj. 1965, 17, 62.

V-č