Koren, Jože (1921–2003)

Koren Jože, časnikar in publicist, r. 10. maja 1921 v Velikih Laščah na Dolenjskem, od 1945 živi v Trstu. Oče Josip iz Podgorja pri Šoštanju, sodni uradnik, umrl v taborišču Flossenburg, mati pok. Elvira Gomišček iz Solkana, med prvo svet. vojno begunka na Dolenjskem, sestra Zlatka umrla v taborišču Bergen Belsen. Prva dva razr. osn. š. opravil v Brežicah, ostale razr. in realno gimn. v Murski Soboti 1941 z maturo v slov. in po okupaciji še v madžarščini. V dijaških letih je sodeloval pri Sokolu v dramski skupini ki v orkestru kot violinist. Po madž. zasedbi Prekmurja je bil povezan v prvo ilegalno dejavnost (zbiranje orožja, zažiganje vojaških skladišč, širjenje ilegalne literature idr.) s sošolci, visokošolci, intelektualci in mladimi obrtniki. Po izdajstvu so večino članov organizacije zaprli, tri od njih obsodili na smrt, dva obesili na grajskem dvorišču v Murski Soboti, večina ostalih je med vojno izginila. Dec. 1941 mu je uspelo pobegniti preko Medjimurja in Hrvaškega Zagorja v Zagreb in od tam po ilegalni zvezi v Lj., kjer je sodeloval z OF. Od febr. do jun. 1942 je živel v Solkanu na materinem domu in bil povezan s solkanskimi in goriškimi pristaši OF. Ko se je vrnil v Lj., je bil že naslednji dan zajet in odpeljan v taborišče Gonars, kjer je ostal do it. kapitulacije. Tudi tu je bil povezan z OF. 9. sept. 1943 je stopil v partizanske vrste v Gor. Brdih in bil dodeljen Gregorčičevi brigadi, kjer je deloval kot borec, nato kot propagandist in vojni dopisnik. Urejal je tudi glasilo Gregorčičeve brigade in potem 30. divizije Matajur (4 štev.). Po novembrski ofenzivi in bojih pod Matajurjem je prišel v štab 30. divizije, na začetku jul. 1944 pa v štab IX. korpusa. Bil je vodja prop. oddelka 30. divizije in ur. divizijskega vestnika Tekmujemo na Predmeji, Otlici in Lokvah. Z divizijo se je kot vodja prop. oddelka febr. udeležil drugega pohoda v Beneško Slov. V štabu IX. korpusa je bil vršilec dolžnosti vodje propagandnega oddelka. Okt. 1944 so ga poklicali v Glavni štab NOV v Črnomlju in vključili v propag. odd. Glavnega štaba oz. v uredništvo njegovega glasila Naša vojska. V glasilu je objavil več člankov in reportaž. Pisal je tudi v druga glasila NOB. Po Kidričevem naročilu je kot zadnji (osmi v zaporedju) urednik odpeljal 17. apr. 1945 rokopise zadnjih medvojnih številk Naše vojske, Slov. poročevalca in Ljudske pravice v tiskarno v Zadar, na povratku padel v nemško-ustaško zasedo v Bosancih na Kolpi, na hrvaški strani nasproti Vinice, in bil ranjen. V ured. Naše vojske ostal do konca vojne, v noči med 5. in 6. majem 1945 prišel v Trst in bil imenovan za prvega glavnega in odgovornega urednika PDk. Glavni ur. je ostal do konca sept. 1945, potem je bil ur. raznih področij. Sredi 1946 je prevzel ured. Ljudskega tednika in bil glavni ur. do ukinitve marca 1951. Vrnil se je v ured. PDk, delal v raznih rubrikah in področjih od zunanje in notranje politike do trž. kronike in kulture; od 1971 dalje je spet glavni ur. in ur. kulturne rubrike, več let pa piše tudi gledal. in glasb. kritike. V PDk je priobčil nešteto življenjepisov pomembnih primorskih kult. in družbenih delavcev ob raznih obletnicah in smrtih. V njih je zbral veliko zgod. podatkov, da so dragocen vir za vse, ki se zanimajo za prim. preteklost. Od 1955 do 1981 je urejal JKol in mu dal podobo tehtnega zbornika, v katerem je zbral celo vrsto dokumentov iz življenja zamejskih Slovencev, več sestavkov je prispeval tudi sam. V PDk je skrbel tudi za objavljanje gradiva o NOB. Uredil in napisal je več brošur prosvetnega in dokumentarnega značaja, npr.: Kulturni dom v Trstu (1964), Proslava 70-letnice PD Slovan, Padriče (1968), Revolucionarna pot Fr. Štoke-Rada (1979) idr. Občasno sodeluje na Radiu Trst A in Koper. Za Radio Trst A je pripravil spomine partizanskega časnikarja v 16 nadaljevanjih (1981–82). Bil je član Društva slov. časnikarjev na osvobojenem ozemlju (od febr. 1945), je član tržaške časnikarske zbornice, od febr. 1981 v vodstvu Časnikarskega krožka v Trstu, od 1971 član izvršnega odb. SKGZ in odborov SKGZ za tisk in za kulturo, od 1980 član odbora aktiva bivših partizanskih časnikarjev v Lj. Med gradnjo Kultur, doma v Trstu je bil tajn. gradbenega odbora. Za svoje medvojno delo odlikovan z medaljo za hrabrost in z medaljo za zasluge za narod, okt. 1970 prejel veliko Tomšičevo nagrado, najvišje časnikarsko priznanje v SR Sji. Ob 25-letnici urejanja JKol je dobil posebno priznanje SKGZ, ob 25- in 30-letnici dela za PDk pa spominske plakete.

Prim.: Osebni podatki; Mar. Brecelj, Bibl. part. tiska na Prim., Gorica 1964–65, 129: Pred tremi leti; A. Klun idr., Prekomorci, Lj. 1965, 179 slika; F. Godina, Prekmurje 1941–1945, Murska Sobota 1967, 93; J. Ošnjak, Pod Matajurjem, Lj. 1969, 278; Fr. Bavec-Branko, Bazoviška brigada, Lj. 1970, 431 sl. skupaj z Uči Fajgl in Tonetom Orlom; L. Ambrožič ml., Osrednji slov. part. tisk, Borec 1975, št. 8/9, 10, 11, 12 pass., 647 in 651 si.; 1976, št. 4; Delo, zapis in sl. za 60-letnico; SGL II, 310.

Jem.