Kopač, Miro (1901–1961)

Kopač Miro, igralec, r. 8. maja 1901 v Gor., u. 2. dec. 1961 v Lj. Oče Valentin, glavnikar, mati Terezija Bezzia (Italijanka). Obiskoval je gimn. v Gor. (1912–14) in Lj. (1914–18), kjer je bil nato gojenec dramske š. (1918–19). Tedanji umetniški vodjo lj. Drame H. Nučič je opazil njegov igralski talent in ga vključil v igralski zbor SNG v Lj. že v sezoni 1918/19 in ga potem vzel tudi s seboj v novoustanovljeno SG v Mrbu (1919–20). K. pa je bil nemiren duh in je po prvih nastopih na slov. odrih obšel v letih 1920–22 celo vrsto hrv. in srb. gledališč (Varaždin, Zgb, Osijek, Novi Sad, Bgd) kot igralec epizodnih vlog, nato pa se je ustavil v Sarajevu in tam v drami in opereti Narodnega pozorišta uspešno deloval naslednjih trideset let (1922–52). Leta 1952 se je vrnil v Lj. in kot član Mestnega gled. nadaljeval kariero dramskega igralca do upokojitve (1956), vmes je bil le v sezoni 1953/54 angažiran v bgd Drami. K. je bil talentiran igralec karakternih vlog in je v Sarajevu ustvaril vrsto resno naštudiranih kreacij zlasti v dramah Shakespeara (Hamlet – kot kralj; Kralj Lear – kot norec), Gorkega (Na dnu – kot Luka), Krleže (Gospoda Glembajevi – kot Puba Fabriczy; U agoniji – kot Dr. Križovec) itd., a v sezoni 1936/37 je v obnovljeni sarajevski opereti nastopal celo v pevskih vlogah (A. S. Sullivan, Mikado). V Lj. je ravno tako ustvaril vrsto uspelih vlog, kot so npr. naslovne vloge v J. B. Priestley, Inšpektor na obisku in A. France, Crainquebille, ali pa vloge Mrmolje in Šviligoja v dramah I. Cankarja (Za narodov blagor, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski), Sandala (M. Mihelič, Zlati oktober), Sorina (Čehov, Utva), Perčihina (Gorki, Malomeščani), Priama (Giradoux, Trojanske vojske ne bo), Eloina (C. Odets, Premiera v New Yorku) idr. Z uspehom je igral tudi v slov. celovečernih igranih filmih: Na svoji zemlji (1948) in Svet na Kajžarju (1952). Posebej je še omeniti, da je K. v srbohrv. dramatiziral Cankarjevega Hlapca Jerneja (prva upr. v Sarajevu 6. dec. 1949) in to dramatizacijo objavil tudi v tisku (Sluga Jernej i njegovo pravo, Sarajevo 1949; ponatis: Dramski zbornik, Sarajevo 1950, 103–29).

Prim.: M. Marković, Glasnik Jugoslovenskog profesorskog društva, XIX, Bgd 1939, 881–904; M. Herzog, Obzornik, III, Lj. 1948, št. 11; S. Nazečić, Odjek, III, Sarajevo 1949, št. 12/33, 6; H. Grün, NOja 1949, št. 1; F. Dobrovoljc, NS 1951, 60–62; GL MGlj. 1955/56, 243; 1961/62, št. 5; Kojeko 1, 332; F. Dobrovoljc, Bibliografija literature o Cankarjevi dramatiki, Lj. 1960, 161; V. Smolej, SDL I, 157–58; Isti, SGL I, 307; F. Brenk, G. Sadoul, Povijest filmske umjetnosti, Zgb 1962, 450–51; D. Moravec, Slov. gledališče Cankarjeve dobe 1892–1918, Lj. 1974, 307; P. Volk, Svedočenja – hronika jugoslovenskog filma, II, 1945–1970, Bgd 1975, 25–26; MSE, II, 370.

Lc.