Komel, Silvester (1931–1983)

Komel Silvester, slikar in likovni pedagog, r. 5. sept. 1931 v Rožni dolini pri Gorici, živi prav tam. Oče Leopold, uslužbenec, mati Venceslava Komel. Osn. š. je obiskoval v Gradišču ob Soči, nato v Lj. š. za umetno obrt (1947–52) in ALU (1953–58) pri prof. G. Stupici in prof. M. Preglju (diplomiral 1968). Od 1958–68 likovni pedagog na osn. š. v Mirnu, od 1968–80 na osn. š. v Šempetru pri Gor. 1980 zaradi bolezni upokojen. I960 je v avli obč. skupščine v Novi Gor. postavil svojo prvo samostojno razstavo z deli, ki so napovedovala umetniško preokupacijo – kraško pokrajino kot inspiracijski vir, ki ga je kot izrazitega kolorista uvrstila med najvidnejše slov. krajinarje. V prvem desetletju po ALU se je zavzeto posvečal pedagoškemu delu. Učence je navduševal za kamnoseštvo (klesali so kamnite glave po kraških jamah) in za likovno urejevanje šolske okolice (izdelali so mozaik ob vhodu v šolo in postavili kamnite in lesene kipe). Čeprav je K. slikar, »ki je zaradi njemu nenaklonjenih delovnih razmer moral dolgo zadrževati v sebi nabrano izpovedno slo« ter je šele z razstavo v Mestni galeriji v Lj. (1971), ki pomeni prelomnico v njegovem slik. ustvarjanju, postal znan širši javnosti, je tudi v šestdesetih letih razstavljal tako samostojno kot skupinsko, predvsem s skupino 2xGO (član od ustanovitve 1969 do 1971). Razen v prvih letih po študiju, ko se je preverjal tudi v grafičnih tehnikah, se je posvečal slikarstvu. Njegove slike večjih dimenzij so se odlično vključile v sodobno arhitekturo; po njegovih predlogah je izdelanih nekaj tapiserij. Za svoja uspešna slikarska prizadevanja, ob katerih se je razvil v izrazitega kolorista s posebnim poudarkom na svetlobnih jedrih z uveljavitvijo osebne različice abstraktnega iluzionizma, je prejel dve nagradi: 1975 Bevkova nagrada za slikarstvo in pedagoško delo, 1981 nagrada Prešernovega sklada za slikarske razstave v zadnjih letih. K-ovo slikarstvo, ki ga kritiki uvrščajo na konec širokega toka abstraktnega ekspresionizma s posebnim poudarkom na koloritu, ni neposredno izšlo iz slogovnih usmeritev njegovih tovrstnih predhodnikov, temveč je organsko vzklilo iz prim. okolja, nasičenega z barvnim in tektonskim bogastvom, predvsem pa iz slikarjeve izrazite občutljivosti za barvo. K-ova slikarska pot je skokovita, a premočrtna in kaže nagel prehod od »krajine, ki še vedno nastaja pod razpoloženjskim vplivom, do krajine kot nosilke likovnih pomenov« (S. Bernik). V svojih začetkih je opažene vizualne značilnosti prim. narave abstrahiral, združeval v estetsko oplemenitene slikovne celote, ki jih predira svetloba; taka presvetlitev slikovnega polja omogoča vtis iluzionistične globine. Barvno naglašene mase, ki so na povsem samosvoj način razkrivale iluzijo prostora, so se širile v svoji brezmejnosti in silile iz svojih okvirov. Nadaljnji K-ov razvoj se usmerja predvsem v intenzivnejše bogatenje barvne palete, racionalno vključene v zakonitosti prostorske tehnike. Z variacijami prostorskih determinant, sprva trdneje, ostreje postavljene, ki se kasneje izpojejo v tonsko uglašene mehke valovnice, kjer je sled čopiča vidnejša in vsebinsko asociativno konkretnejša, se odpira nova dramatika slikarskega videnja. Z zadnjimi deli želi posredovati osebno razpoloženje, čutno in čustveno preinterpretacijo imaginarnega sveta in odkrivati »urbaniziranost« oddaljenih prostorov naše zavesti, čeprav se je K. oddaljil od asociativne navezanosti na kraško krajino, da je zreduciral pomembnost barve in tektonike, so novejša dela plod logičnega nadaljevanja: ob zanesljivi potezi čopiča, poudarjeno odtisnjenih lis in vibracij barvnih površin ter še vedno izpostavljenemu središčnemu svetlobnemu viru je opaznejše kristalinično rastriranje vodoravnih kompozicijskih osi ter reševanje slikovnega polja po načelu koordinat. Za njegove samostojne in skupinske razstave je izšla vrsta katalogov (S. Bernik 1971, 1972, 1979, 1981; G. Mazzariol 1973; P. Krečič 1973; Z. Kržišnik 1974; J. Mikuž 1975; A. Bassin 1976; J. Mesesnel 1979; M. Rener 1981). Samostojne razstave: Nova Gorica (avla OLO 1960, avla obč. skupščine 1968, 1969, gal. Meblo 1972); Gorica (gal. Pro Loco 1969, 1970, gal. dežel, avditorija 1981); Trst (Slov. kult. dom 1969, 1981); Gradišče ob Soči (gal. Alle Viole 1970); Tržič (Monfalcone), 1970; Kranj (gal. v Mestni hiši 1970); Jesenice (Kult. dom 1970); Sežana (hotel Tabor 1971, Mala gal. 1981); Lj. (Mestna gal. 1971, Mala gal. 1974, prodajna gal. Labirint 1975, avla Lj. banke 1980); Bgd (gal. Kolarčevog narodnog univerziteta 1973); Novi Sad (Mali likovni salon 1973); Grožnjan (Studio B 73 1973); Štanjel (zadružni dom 1973); Benetke (Querini Stampalia 1973); Murska Sobota (paviljon arh. F. Novaka 1974); Mrb. (razstavni salon Rotovž 1974); Tolmin (knjigarna MK 1974); Celje (Likovni salon 1976); Zgb (Dom JNA 1976); Šempeter pri Gorici (Vozila Gorica 1976); Koper (Gal. Loža in Meduza 1977); Vipava (Dvorec Zemono 1979); Köln (Kult. center SFRJ 1980); Yverdon (skupaj z Z. Apollonijem, 1980); Zürich (v prostorih predstavništva LB 1981 in gal. Burdecke 1981, skupaj z Z. Apollonijem); Bonn (Presse klub 1981); Radenci (hotel Radin 1981); Žalec (Savinov razstavni salon 1981); Moerse (Sparkasse 1981); Davos (1982). Udeležil se je naslednjih skupinskih razstav: Kranj (1958, 1971, 1977); Šempeter pri Gorici (1959); Lj. (1959, 1961, 1970, 1974, 1975, 1976 .[Nove pridobitve Moderne gal. in Intart], 1979 [Slov. likovna umetnost 1945–1978 in Tapiserije ročne tkalnice v Dekorativni]); Nova Gorica (1960, 1961, 1965, 1967, 1968, 1969, 1974); Koper (1963, 1971, 1974, 1978); Piran (1963, 1973); Ronke (1964); Ajdovščina (1967, 1970, 1974, 1978, 1979); Bovec in Kanal (1967); Kobarid (1967); Tolmin (1967, 1974); Idrija (1969, 1974); Sežana (1969, 1974); Gor. (1969, 1971); Deskle (1970); Videm (1970, 1976); Benetke (1970); Genova (1970); Piombino (1970); Coventry (1973, Sodobna jsl. umetnost: slikarstvo in kiparstvo); Gradec (1973, VIII. mednarodni slikarski tedni v Gleisdorfu); Izola (1973); Skopje (1974); Zgb (1974); Bgd (1974, 1979); Novi Sad (1974, 1975, Pejsaž v sodobni umetnosti Jsle.); Zrenjanin (1974, Pejsaž v sodobni umetnosti Jsle.); Ilirska Bistrica (1974); Postojna (1974); Subotica (1975, Pejsaž v sodobni umetnosti Jsle.); Banja Luka (1975, VII. jesenski in I. mednarodni salon likovne umetnosti); Clc (1976, Intart); Sarajevo (1978, Umetnost v Jsli. 1970–1978); Bardo (1979, I. mednarodna razstava: Slikarstvo brez meja); Batajnica (1979, Jsli. likovni trenutek); Kostanjevica (1980, Razstava tapiserij iz zbirke tovarne Dekorativna); Lj. (1982, Tapiserija v Sji.).

Prim.: Bibliografijo do vključno leta 1980 glej v katalogu: Silvester Komel, Galerija deželnega avditorija, Gorica, 15.-30. jan. 1981; PDk 6., 8., 9., 11., 12., 13., 15., 16., 24., 29. jan. 1981; Picc. 15. jan. 1981; F(ulvio) Mo(nai), Caldi toni di colore nelle tole di Kome], Picc 20. jan. 1981; Hub. Bergant, Tri retrospektive S. Komela, PrimN 23. jan. 1981, z reprod.; PDk 6., 15. febr. 1981; Delo 7. febr. 1981; J. Mesesnel, Nova dramatika platen, Delo 11. febr. 1981; NRazgl 13. febr. 1981, 75; P. Krečič, Komelova mala retrospektiva, PrimN 24. febr. 1981; Vojko Cuder, Nihče ni prerok v svoji domovini, PrimN 3. mar. 1981; Ned. dnevnik 15. mar. 1981; PrimN 25. avg. 1981; PDk 27. avg. 1981; Delo 27. avg. 1981; PrimN 18. sept. 1981; S. Bernik, Slikarstvo S. Komela skozi optiko likovne kritike 1971–1981, PrimSreč 25, 1981, 8–13; Aleks. Bassin, S. Komel v žalskem Likovnem salonu, NRazgl 26. febr. 1982, 106.

Nsn.