Koller, Jožef (1798–1870)

Koller Jožef, gozdarski strokovnjak, r. 25. mar. 1798 v Boh. Bistrici, u. v Gor. 2. avg. 1870; oče Andrej, upravnik Zoisovih fužin, mati Jožefina von Seethal. Šolal se je na liceju v Lj. (1809–15), 1817 je končal gozdarsko š. v Mariabrinnu. Prva K. služba je bila na okrožnem uradu v Lj., od 1821 pa verjetno do 1828 bil okrožni gozdar v Mozirju. Podatkov za naslednjih deset let K-ega službovanja ni. Pred 1843 je bil v Motovunu, od 1844 pa do smrti je bil v Gor. gozdni in rentni mojster gozdnega urada (Forstamt). V Gor. je deloval v Kmetij. družbi, 1855 je bil imenovan za stalnega člana dež. komisije za odvezo in regulacijo zemljiških bremen za Trst in Primorje. Verjetno je bil v začetku 1865 upokojen, čeprav ga je hotelo Min. za finance upokojiti že dve leti pred tem, ker je v Gor. neurejeno vodil gozdni urad. K. si je pridobil velike zasluge pri urejanju gozdov na Primorskem ter pri pogozdovanju Krasa, pri vsem tem je nadaljeval delo Josipa Ressla. Z delom pri urejanju Trnovskega gozda je pričel takoj po prihodu v Gor., da bi to nalogo pospešil, je vodil izgradnjo ceste iz Solkana na Trnovo (1855–60). Na prošnjo trž. mestnega sveta je pogozdil del kraškega sveta med Trstom in Bazovico s sadikami črnega bora (1859), s tem »Kollerjevim gozdom« je dosegel velik uspeh, ki pomeni prelomnico pri pogozdovanju slov. Krasa. 1865 je aktivno sodeloval na zborovanju avstrijskega gozdarskega društva v Trstu. O svojem praktičnem delu je poročal v mnogih člankih, ki jih je objavil v slov. in nem. jeziku. Bleiweisove N so objavile K-eve članke: Kako pustimo Krasu veselo prihodnost vstanoviti (1850, 167–68, 171–72, 175); Butlerjeva vodba za drevesne sadiša in presadiša (1850, 195–96, 201, 206); Očitno deržavno izpraševanje gojzdnarjev ali borštnarjev v Ljubljani (1851, 31, 35, 41–2, 48, 52); Potreba, gore in hribe boljši obdelovati (1851, 1–2, 7–8); Razgled tega, kar se je doslej zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo (1851, 31–2, 35–6, 42, 52). O strokovnih gozdarskih problemih, zlasti pa o pogozdovanju Krasa je pisal v Mitteilungen des Forstvereines der österr. Alpenlander (1853) in Österreichische Monatschrift für Forstwesen (1866). Na Resslovih in K-evih dognanjih pri melioraciji in pogozdovanju je temeljilo delo gozdarjev, kmetijcev in drugih gospodarstvenikov pri obnovi in oživitvi zapuščenega sveta na Primorskem. V Solkanu, na začetku ceste proti Trnovemu, so mu 1875 odkrili spominsko ploščo (1919 je bila premazana z betonom, jeseni 1957 ponovno odkrita). Med sedmimi K-imi otroki sta se uveljavila dr. Peter K., ki je bil svetnik finančne prokurature na Dunaju, in dr. Johann K., notar v Kanalu.

Prim.: Gabršček I, 27, 28–29; A. Šivic, GozdV 17/1959, 225–27; Šumarska enciklopedija 1, Zgb 1959, 744; Gozd na krasu Slovenskega primorja, Lj. 1963, 26–27, 35, 38; Kron 1964, zv. 2, 130; Gor-Ltk 7/1980, 154.

B. Mar.