Kodermac, Alojzij (1892–1977)

Kodermac Alojzij, duhovnik in javni delavec, r. 3. febr. 1892 v Hruševlju v Gor. Brdih (župnija Šlovrenc), u. 23. dec. 1977 v Vipolžah. Oče Mihael, kmet, mati Karolina Šturm. Osn. š. je obiskoval v Hruševlju, v Gor. pa gimn., kjer je bil tudi gojenec Alojzijevišča. Bogosl. je dokončal v Stični na Dolenjskem, tu je bil 3. maja 1917 posvečen v duhovnika. Duhovnik je postal tudi njegov mlajši brat Izidor, ki je deloval kot misijonar v Braziliji (gl. čl.). Novo mašo je daroval v Poljanah nad Škofjo Loko, tja mu je nadškof Sedej poslal dekret za kpl. v Solkanu, vendar mesta zaradi vojne ni zasedel. Postal je II. kpl. v Poljanah, a le za kratek čas, saj je kmalu dobil dekret za Tolmin, kjer je kot kpl. nastopil dec. 1917. Leta 1919 ga je nadškof Sedej imenoval za verouč. na pripravnici in v I. letniku učiteljišča. Ob parlamentarnih volitvah 1921 je vernikom v Ljubinju nad Tolminom priporočal, naj volijo Slovence, zato so ga fašisti pretepli na tolminskem mostu. Skupaj s Tolminci je v župnišču branil dekana Rojca, ko so nanj brezuspešno navalili fašisti. Že iz Tolmina je upravljal tudi Volče, kamor je dokončno prišel 1922 kot ž. upr., kasneje je postal žpk in je tu ostal do 1965. Že kot kpl. v Tolminu se je pridružil gor. krščansko-socialni skupini in začel javno delovati na narodnoobrambnem delu. Kot volčanski žpk se je v letih po prvi svet. vojni znašel pred težko nalogo obnove ž. in podružničnih c. Važna je zlasti obnova ž. c. sv. Lenarta v Volčah in Marijine božjepotne c. na Mengorah, katerih poslikavo je K. poveril Tonetu Kralju (gl. čl.), kar pomeni prvo slikarjevo delo na Gor. (Volče 1926–27). Na Mengorah je pri poslikavi sodelovala tudi Kraljeva žena Mara (gl. čl.). Ob poti na goro je K. dal postaviti postaje Križevega pota. Obnavljal oz. gradil je še pri p. c. sv. Florijana v Rutih, p. c. Marije Magdalene na Selih, p. c. sv. Danijela v Volčah. Tu je v času med vojnama vodil številno Mar. družbo in posojilnico, režiral igre pri prosv. društvu, v Gor. je sodeloval pri raznih centralnih katol. usmerjenih ustanovah, z inž. Josipom Rustjem pri vodstvu tolminskih zadružnih mlekarn. Ob ustanovitvi je posital tajn. Zbora svečenikov sv. Pavla, deloval je pri KTDGor. Na ž. vrtu v Volčah je zgradil kapelico in dvorano, ki je služila za srečanja verskih organizacij, šolski pouk in sestanke. Po vojni je postal član GMD in zavzemal v njem nekatere pomembnejše funkcije v repub., okraj, in pokraj. merilu. Zbiral je zgod. podatke iz Volč in sosednjih tolminskih krajev. V župnišču v Volčah hranijo ž. kroniko, v kateri je K. obdelal zgod. vasi od naselitve Slov. do najnovejše dobe. 22. sept. 1963 se je v Kromberku udeležil sestanka, na katerem je nastal kasnejši Klub starih gor. študentov, takrat še Odbor za postavitev spominskih plošč Andreju Gabršoku in dr. Antonu Gregorčiču. 1965 je prevzel upravo župnije Kožbana, kasneje je služboval še v Šlovrencu in nazadnje v Vipolžah, kjer je tudi umrl. Pokopan je v rojstni župniji Šlovrenc.

Prim.: Spomini, 6 rkp. zvezkov; podatki ž. u. Volče in nečaka Radovana Kodermaca, Neblo 40; M 1927, 469; NL 10. febr. 1972; T. Pavšič, Kulturno delo Kluba starih gor. študentov, NovaGorica 1973, 6; Družina 26. jun.–3. jul. 1977 s sl.; 25. sept. 1977 s sl.; KatG 5. jan. 1978; NL 12. jan. 1978; Družina 5. febr. 1978; Okrožnica, Škofija Koper 16. jan. 1978.

M. V.