Kocjančič, Alojz (1913–1991)

Kocjančič Alojz, duhovnik, pesnik in prosvetni delavec, r. 20. maja 1913 v Kubedu v slov. Istri. Oče Matija, kmet, mati Ana Škergat. Osn. š. je dovršil v Kubedu, 1924 ga je poslal domači žpk I. Brezavšček (PSBL I, 137) v Sedejevo Malo semenišče v Gorico, kjer je maturiral 1933. V Gor. je dovršil bogoslovje in bil 29. jun. 1937 posvečen v duhovnika. Med šolanjem je spoznal tedanje mlade pesnike: Št. Tonklija, I. Delpina, St. Vuka in Lada Piščanca, s katerim sta si v gimn. in bogosl. izmenjavala in ocenjevala pesmi. Velik vpliv sta imela nanje skladatelja V. Vodopivec in L. Bratuž (PSBL I, 123–24), narodnostni in liter. mentor pa jim je bil bogosl. prof. I. Juvančič (PSBL I, 605–06). Najprej je bil kpl. v Buzetu v hrv. Istri (sept. 193 –okt. 1938), nato žpk uprav. v Koštaboni pri Šmarju nad Koprom (okt. 1938–nov. 1963), do 1948 je soupr. še župnijo Pomjan, od 1948–63 pa župnijo Šmarje nad Koprom. Od nov. 1963 dalje je žpk v Klancu pri Kozini na Malem Krasu, souprav. Gročano-Drago. Pesniti je začel v gimn. in z dvema pesmima je sodeloval v ilegalnem listu Gmajna 1936. Potem je dolgo molčal in se oglasil s posameznimi pesmimi v tedniku SlovJ (1952–54), nadaljeval je v Borih (1954) in Obzorniku (1954). 1954 se je vpisal v Ciril-Metodijsko društvo katol. duhovnikov LRS. Organizacijski vestnik tega društva je prinesel 1955 njegov članek Rešitev zamejskih Slovencev, 1957 pa članek Istrski Slovenci odhajajo v Italijo. V društvenem glasilu Nova pot je priobčil: Slovenska Istra (kraji in ljudje) (1955), 10 sonetov in pesem Istran (1956), sonet z akrostihom (1958), Iz mojega dnevnika (1962), kjer je opisal šolanje v Gor. do mature. Ker je bil član društvenega pev. zbora, je ob pevskih nastopih napovedoval in razlagal pesmi in tudi to besedilo je izšlo v Novi poti 1961. V Rodni grudi 1960 je priobčil sonet Tam v Istri (sedanji naslov Očetu). 1946 (op. ur.: 1962) mu je Ciril-Metodijsko društvo katol. duhovnikov LRS založilo pesniško zbirko Šavrinske pesmi, ki je izšla v Kopru in jo je ilustriral Jož. Pohlen. V zbirki je 62 pesmi, v prvem delu opisuje mladostne boje in sanje, iskanja in srečanja, mir in moč pa najde v rodni grudi in veri rojakov: »Kar sem, si, Istra, ti mi dala, / pečat si užgala za vse dni« (Motto), Bogu pa daruje »drznih sanj polet«. V teh mladostnih pesmih je polno tesnobe, nemirnega iskanja, a tudi napora po izpopolnitvi in pripravi na delovanje med rojaki. V drugem delu zveni iz pesmi slovenska ali Šavrinska Istra: »Ljudi opeval bom, vode in skale.« V pesmih se vrsti kraški svet, ki pa je poleti ves zelen, nastopajo istrski vozniki, kako se pomikajo proti Trstu, kubejske Šavrinke pa nabirajo okrog kmetov v hrv. Istri jajca, da jih zanesejo v Trst. Sledijo religiozni motivi in prigodnice duhovnikom. Oblika je ustaljena, rad ima sonet, cikle, jezik je realističen, rahlo lokalen. Slike Jož. Pohlena lepo dopolnjujejo zbirko. V C-M društvu je bil zadolžen za rubriko »Beseda o tisku«, zato je pisal poročila in predavanja za sestanke, proslave in eseje o liter. delu St. Vuka, B. Pahorja, o misijonarju Baragi, dr. Janezu Ev. Kreku idr. V Glasniku SDD (Slov. duhovniško društvo, kakor se je preimenovalo prejšnje C-M društvo) pa je objavil sestavek o učiteljih na osn. š. v Kubedu, o pok. žpkin I. Brezavščku, Jož. Kocjanu in njegovem delovanju na Kastavščini, pripravlja pa še o drugih – istrskih Čedermacih. V Družinski pratiki je objavil: sonet V drugo četrttisočletje! (1975), Klanec na Malem Krasu v zgod. in legendi (1980), Zgode in nezgode popotnikov na cesti Kozina–Trst (1981), Ledenice na Malem Krasu (1982). Svoje šolanje pod faš. je opisal v sestavku Začetek dolge poti (KolMD 1982). Zadnja pesem S pozimske poti je izšla v Glasniku SDD 1982. Njegovo Duhovniško kantato je uglasbil Matija Tomc in jo je zapel zbor C-M društva 1961. Na pokopališču v Koštaboni, Šmarju nad Koprom, Pomjanu, Dekanih in Klancu je veliko njegovih napisov v verzih na nagrobnih spomenikih. Psevdonim Kubejski.

Prim.: Osebni podatki; o zbirki so pisali: Fr. Lokar, Nova pot, 1962, 417–19; Pav. Perko, Nova pot, 1962, 419–20; St. Janežič, M(Trst) 1962, 137; Katka Šalamun, NRazgl 24. nov. 1962; SlovJ 28. sept. 1962; Danica, Zgb 1. rujna 1962; Družina 1962, št. 18; A. Tušek, Sdb 1963, 272–73.

Pan.