Kocjan, Miro (1924–2012)

Kocjan Miro, kulturni in polit. delavec, r. 28. dec. 1924 v Žirjah pri Sežani, živi v Kopru. Oče Jožef, železničar, mati Jožefa Rodica. 1926 je moral oče emigrirati v Francijo, nato so se vrnili in živeli v Milanu, Boianu idr., vendar je imel oče kot polit. osumljenec stalne težave s policijo. Gimn. je dovršil v Capui in se občasno preživljal s težaškim delom. Po maturi 1941 se je vpisal na Istituto univ. Orientale v Neaplju in študiral slovanske jezike. Vključil se je v boj proti fašizmu in se povezal s KPI. Spomladi 1942 so ga zaprli, po izpustitvi je živel doma, mar. 1943 pa so ga internirali v kraju Frosinone. Po razpadu faš. se je ponovno povezal s KPI, kmalu pa tudi s predstavniki NOV Jsle., ki so začeli po it. premirju ustanavljati bazo NOV in POJ v Bariju. Maja 1979 je prišel v Jslo. s 3. prekomorsko brigado in opravljal za vrhovni štab posebne naloge. Nov. 1980 so ga odpustili iz vojske in je začel delati pri odboru za Slov. Primorje v Ajdovščini kot pomočnik načelnika v statističnem oddelku, zatem kot referent v planskem odd. 1947 se je začel ukvarjati s časnikarstvom in publicistiko in je sodeloval pri LdP, Borbi, Prim. borbi, ki je izhajala v Ajdovščini, pri Radiu Lj., pri trž. II lavoratore idr. Marca 1947 je postal dopisnik za Slov. Primorje in Trst, naslednje leto so ga prestavili v Lj. kot slov. dopisnika Omladine, glasila Centralnega odb. mladine Jsle. Marca 1949 je postal ur. v Tanjugu v Bgdu, po petih mesecih pa so ga poslali v Trst za vodjo dopisništva Tanjuga. Istočasno je študiral na Filoz. falk U v Bgdu in jan. 1951 diplomiral iz etnologije. Febr. 1951 je bil imenovan za načelnika informativnega in tiskovnega odd. pri vojaški upravi JLA v Kopru. Po rešitvi trž. vprašanja je postal pri Radiu Koper glavni ur. politične redakcije. Čez nekaj mesecev je odšel z jslo. delegacijo v Videm (Udine) in sodeloval pri jsla.-it. pogajanjih o maloobmejnem prometu, a tudi pozneje je sodeloval pri raznem diplomatskem delu. Po letu dni se je vrnil v Koper, dec. 1955 pa je odšel v Trst za dopisnika SPor in Tanjuga za Trst in sev. Italijo. Mar. 1957 se je vrnil na Radio Koper, kjer je bil od 1962–64 ur. slov. programov, do maja 1967 ravn. pomočnik. Nato je bil izvoljen za preds. skupščine obč. Koper, 1969 še za preds. obalnega sveta za Koper, Izolo in Piran. Po mandatu je bil 1974 imenovan za ravn. Radia Koper. Poleg tega je bil konec 1974 izvoljen za preds. skupščine obalne kult. skupnosti Koper. Od 1977 je glavni ur. Primorskih srečanj, rev'ije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo. V letih 1959–63 je bil preds. Društva novinarjev za Primorsko, več let član Izvršnega odb. kult. skupnosti Slov., imel pa je še več drugih družbenih funkcij. V letih 1950–60 je K. sodeloval v strok, časnikarskih publikacijah in učbenikih (Novinar, Reporter, Naša štampa idr.), od 1958–66 je kot poklicni časnikar napisal več sto komentarjev in ocen mednarodne politike za Radio Koper, Lj. Bgd in za razne časopise. Od 1967–74 je objavil več sestavkov o pomorskem gosp. v časopisu Občan in 1978 v PrimSreč, npr. Značilnosti, razvoj in perspektive slov. obale (PrimSreč 1978, št. 3); 30 let za nove uspehe. Ob jubileju koprskega Radia (PrimSreč 1979, št. 14). O kulturi in urbanizmu je priobčil daljšo študijo v Sintezi 1962, o komunalnem gosp. pa več člankov v bgd reviji Komuna (1973–74). Leta 1955 je prevedel Videmski sporazum in je izšel dopolnjen z dodatki in spremembami v založbi Uradnega vestnika okr. Koper 1968. Bil je soavtor knjige Prekomorci (Lj. 1965), v kateri je opisal delo mornarjev in pomorcev-prekomorcev v NOB. Med vojno in nekaj let po njej je napisal nekaj pesmi, predvsem o mornarjih v NOB. Več jih je izšlo pod psevdonimom Mirko v Mladini, Omladini in v tujih listih, nekaj so jih ponatisnili, npr. Padlemu mornarju-prekomorcu, Padli za otok Brač, Morišče, Tja in nazaj, Novo leto 1945 (PrimSreč 1978, št. 9–11). Za svoje delo je dobil več odlikovanj in priznanj.

Prim.: Osebni podatki; Alb. Klun, Prekomorci, Koper 1976, 676–77, 924 skupinska slika.

Jem.