Koch, Vladimir (1912–1987)

Koch Vladimir, dramaturg, scenarist, kritik, publicist, prevajalec, prof., r. 15. jul. 1912 v Logu pod Mangartom, živi v Lj. Oče Dorče, učitelj, mati Ivanka Vulč. Osn. š. je obiskoval v Trebnjem, Železni Kapli in Lokah pri Taboru (1918–23), real. gimn. v Lj. (1923–31), romanistiko na lj. U (1931–36), se izpopolnjeval na Sorbonni v Parizu (1937–38 – Diploma prof. franc. za poučevanje v tujini), v Milanu (1938) in v Rimu (1939–40). Od jeseni 1940 do konca 1943 prof. na gimn. v Lj., potem kot aktivist OF aretiran in odpeljan v koncentr. taborišče Dachau, kjer je ostal do osvoboditve. Po vojni je bil po kratkih zaposlitvah ur. časopisa za ljudsko prosveto Obzornik (1946–52), nato je stopil na povabilo pisatelja in tedanjega umetniškega direktorja Cirila Kosmača kot dramaturg v proizvodno podjetje Triglav film, postal pozneje sam umetniški dir. in kot tak prešel 1964 v Viba film in ostal do 1972, ko ga je AGRFT povabila za predavatelja zgod. filma, kjer je ostal kot izredni prof. do upokojitve 1980, občasno pa sodeluje še naprej. Kot dramaturg redno piše analize scenarijev domala vseh slov. filmov, sodeluje pri adaptaciji scenarijev za celovečerne filme: Dolina miru (režiser Fr. Štiglic, 1956), Dobro morje (rež. Mir. Grobler, 1958), Deveti krog (rež. Fr. Štiglic, 1960), Martin v oblakih (rež. B. Bauer, 1961), Ne joči, Peter! (rež. Fr. Štiglic, 1964), Grajski biki (rež. J. Pogačnik, 1966), Praznovanje pomladi (rež. Fr. Štiglic, 1978), Pustota (rež. J. Gale, 1982), televizijska nadaljevanka Strici so mi povedali (rež. Fr. Štiglic, 1982). Napisal je scenarij za srednjemetražni film Trideset let revolucije (rež. Mil. Ljubić, 1971) in več kot 20 kratkih filmov, med njimi: Nenavadni lov (rež. Jane Kavčič, 1959), Revolucionarni val (rež. Zv. Sintič, 1959), Kje je železna zavesa? (rež. Mako Sajko, 1962), Piran (rež. Frant. Čap, 1965), Črno in belo (rež. Jane Kavčič, 1967), Mesto Kamnik – njegovi kulturni spomeniki (rež. Fr. Štiglic, 1974). Knjige in publikacije: Paul Gsell, Umetnost (razgovori z Augustom Rodinom) (prevod in esej o Rodinu, Lj. SKZ 1947, druga izd. MK 1966); Romain Rolland, Beethoven (SKZ 1950); C. Goldoni, Pahljača (LP 1951); Rom. Rolland, Michelangelovo življenje (prevod in esej o Michelangelu, Obz. Mrb. 1954, 2. izd. 1977); André Malraux, Zapis o psihologiji filma (Ekran 1962); Franco Brusati, Nadležnica (prevod in dramaturška analiza, upriz. MG v Lj. 1964); Alfred Hitchcock, monografija (Jsl. kinoteka, dvorana v Lj. 1966); F:W. Murnau, monografska študija (kot prejšnja, 1976); Dvajset let nemškega filma, 1913–1932 (kot prejšnja, 1982); Nemo obdobje filmske umetnosti (Lj., Univerzum 1978); Smisel rutine (v knjigi Frančišek Čap, Lj., Slov. gled. in film. muzej 1981). Kritike, eseji in članki v Obz, LdP, NRazgl, NSd, Ekranu, Novi filmi, Delu, Dial, LdProsv idr. obravnavajo različna vprašanja slov. kinematografije, analizirajo jsl. nove filme in predstavljajo pomembne tuje ustvarjalce, npr. Krakov in Leipzig (o obeh festivalih kratkega filma) (Ekran 77); Spoštovanje preteklosti (o pomenu kinoteke); Mladi Bunuel (študija); Bunuel –(nad)realist (študija) (vse Ekran 79); Čemu dramaturgija? (esej) (Ekran 80); René Claire (spominski zapis); Med nemim in zvočnim filmom (esej o R. Clairu); Kinematografija v družbi (študija) (vse Ekran 1981); Ali je res slabše? (kritično poročilo o festivalu dokumentarnega in kratkega filma v Bgdu – Ekran 1982). K. je bil član ur. odb. revije Ekran (1962–71) in pozneje preds. njenega izdajateljskega sveta (1976–81). Od ustanovitve (1963) je preds. programskega sveta dvorane Jsle. kinoteke v Lj., katere pobudnik je bil, in sodelavec (za Sjo.) Jugoslovanske filmografije, Instituta za film v Bgdu. Tudi je slov. član za jsl. ured. za svetovno zgod. filma (UNESCO). – Na mednarodnem natečaju v Parizu za sinopsise nadaljevanke je dobil 2. nagrado; »častno priznanje« mesta Lj.; priznanje Jsle. kinoteke in Festivala domačega filma.

Prim.: Osebni podatki; SGL II, 300; Film 1962; Ekran 66; mnenje prof. AGRFT Jož. Galeta za natis knjige o Murnauu 10. avg. 1976; Stanka Gornič, VI. Koch, F. W. Murnau, Delo 16. sept. 1977; celotna bibl. v arh. PSBL.

Jem.