Primorski slovenski biografski leksikon
Kobal Silvij, igralec, r. 10. jun. 1928 v Idriji, š. v rojstnem kraju, nato v Tolminu (1941–43). Opozoril je nase na odru Marijine družbe, zato ga je Prosveta takoj po vojni poslala v Gor. na dvomesečni tečaj, ki ga je vodila Nada Gabrijelčičeva (PSBL I, 402–03). Dober nastop na produkciji ga je privedel (skupaj z Ernestom Zego) v tedanje SNG za Trst in SlovPrim (1947). Od tedaj živi in dela pretežno v Trstu. Njegov prvi nastop je bil v Matičku, kmalu pa je dočakal prvo vlogo (Mile v Nušičevem Pokojniku); 20-leten je nastopil kot Kvas v Desetem bratu, nato vitez Bledica v Shakespearovi komediji Kaj hočete. Prelomnico za K. je pomenil njegov nastop v Andersonovi komediji Čaj simpatija z Drolčevo in Lukežem, ko je dokazal svoj nesporni talent za karakterne vloge. Kot samouk si je ustvaril lit. in gledal, kulturo, veliko pa je pridobil tudi od interne gledal, š., ki sta jo v prvih povojnih letih vodila R. Nakrst in M. Sancin. Ležijo mu vloge preprostih ljudi, položenih v situacije med dramo in komedijo (Čakajoč na Godota, Stara garda...), ljubi preprosto, notranjo igro, ne prenese patetike, najbolj pa zaživi pri upodabljanju mediteranskih tipov ironično-dramatične narave (Pirandello), nezadržno komiko pa je znal vzbuditi v delih Jaka Štoke, zlasti s Cvirnom (Moč uniforme). Za to vlogo je dobil Borštnikovo nagrado 1971. Dobil je tudi prvomajsko nagrado ZDUS za vlogo Dolgina (Fo, Arhangeli niso avtomati, 1962) in 1965 za dr. Menderja (P. Kozak, Kongres) ter Kiparja (Vuga, Bernardek). K. je odigral vrsto glavnih vlog v številnih mladinskih igrah, veliko pa je nastopal tudi za radio Trst in radio Koper, prav tako tudi v TV igrah in nadaljevankah. Sodeloval je tudi v okviru it. dramske skupine na radiu Trst z režiserji Spadarom, Amodeom in Winterjem. Za Rai-TV 3 je nastopil v kratkometražnem filmu Se fossi governatore di Trieste (rež. Oddo Bracci). Nekaj vlog iz desetletja 1970–80: naslovna (Brancati, Raffaele), glavna (Štoka, Trije tički), F. Elliot (Whitehead, Alpha-Beta), Pasqualino (E. De Filippo, Božič pri Cupiellovih), Peter Ozebek (Štoka, Mutasti muzikant), Gornik (Za narodov blagor), Libero (Nicolai, Stara garda), Komel (Feydeau, Champignol), Miloje (Nusić, Oblast), Ilija Vrankovič (Kristan, Kato Vrankovič), g. Pauiino (Pirandello, Človek, zverina in čednost), Libero Incoronato (E. De Filippo, Dolgonoge laži).
Prim.: Osebne izjave v jun. 1982; SGL II, 295–96; Smasek, Večer 20. okt. 1970; J. Koren, PDk 25. okt. 1970; GL SSG.
S. P.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine