Kobal, Ignacij (1878–1922)

Kobal (Kobau) Ignacij, duhovnik, družbeni in narodni delavec, r. 30. jul. 1878 na Šentviški gori, u. 6. dec. 1922 v Gor. Oče Lovrenc, kmet, mati Marija Jeklin. Osn. š. na Šentviški gori, gimn. v Gor (1891–99), bogoslovje v gor. sem., ord. v duhovnika 2. avg. 1902. Prvo službo je imel v gor. knšk. pisarni. 1905 je šel študirat v Rim in tam promoviral za dr. s. Canonum. Ko se je vrnil v domovino, je bil dve leti kpl. v Dornberku, nato je bil v Gor. stolni vikar in poučeval verouk na učit. 1909 je prevzel vodstvo Marijine družbe in ostal njen voditelj do smrti. V pridigi, ki jo je imel v stolni c. na veliko noč 1919, je spodbujal vernike, »naj nikar ne obupajo, ker gotovo pride dan vstajenja«. Drugi dan so ga aretirali in odpeljali v Trst. Tam je bil zaprt skoraj dva meseca, kar je negativno vplivalo na njegovo rahlo zdravje. Po oprostitvi iz zapora se je vrnil v Gor. in začel bolehati. Škof Sedej ga je imenoval za stolnega žpk. in kanonika prvostolnega kapitlja. Ob njegovem pogrebu (8. dec.) je bil veličasten sprevod, ki je razdražil it. nacionaliste. K. je bil znana vodilna osebnost med gor. Slov. Bil je razgledan in delaven: član izpraševalne komisije za usposobljenostne izpite slov. uč. na Gor., zastopnik c. v okraj. š. svetu, slov. pridigar v stolnici, član uprav. odseka šk. sem., član odb. Alojzijevišča, član komisije za žpk izpite, kurator Monta, nadz. Centralne posojilnice. Bil je tudi v načelstvu Kat. tiskovnega društva, v odboru SLS in je zastopal duhovščino pri polit. društvu Edinost. V Zboru svečenikov sv. Pavla je načeloval odseku za »narodno in socialno politiko za obrambo ljudskih koristi proti komunistični agitaciji«, ki je težila za organizacijo kmetij, zvez in podobno na Goriškem.

Prim.: LibBapt. na Šentviški gori (priimek Kobau); Jahresbericht... (Gymnasium) 1891–99; ZbsvP 1920, 19, 107; 1921, 213–14; 1922–23, VII; GorS 13. dec. 1922; F. Bevk, Nagrobni venec, M 1923, 101–02; H. Tuma, 387–88; J. Ličan, Dijaški zavod Alojzijevišče v Gor., KolGMD 1925, 75–78; Klinec, Duhovščina, 14–16, 25, 132.

Vh