Klavora, Franjo (1899–1990)

Klavora Franjo, šolnik in prosv. delavec, r. 10. jan. 1899 v Bovcu. Oče Franc, kmet, mati Marija Komac. Osn. š. začel v Bovcu, končal v Lj. Leta 1913 se vpisal na gor. učiteljišče, maturiral na lj. 1917. Po maturi vpoklican v vojsko, opravil oficirsko š. v Gradcu in Lipnici. Učiteljsko službo je nastopil apr. 1919 v Kranjski gori, nato je poučeval v Radovljici. 1924 se je vpisal na pedag. akademijo v Zgbu, kjer je diplomiral 1927. Med študijem je obiskoval režiserski tečaj pri zgb gledal. Nameščen je bil na mešč. š. na Jesenicah, kjer je poučeval in bil ravn. do začetka vojne. S sodelavci je ustanovil in vodil amatersko gledal., ki je v 13 letih uprizorilo lepo število dramskih del in pet operet. Tudi sicer je bilo K-ovo prosv. delo med jeseniškimi delavci pomembno. 1941 so Nemci K. zaprli in ga kasneje z družino vred izgnali v Srbijo, kjer je ostal do avg. 1945. Vrnil se je na Jesenice, za kratek čas poučeval na jeseniški gimn., že okt. istega leta pa je bil premeščen v Tolmin in imenovan za ravn. na gimn. Od 1947 do 1952 je poučeval na učiteljišču in bodoče učitelje uvajal v kult. prosv. delo. Dijaki so pod njegovim vodstvom pripravili več dramskih in drugih kult. nastopov. V Tolminu je K. skupaj z zobozdravnikom B. Savnikom in z inž. V. Klanjščkom organiziral dramski odsek, iz katerega se je razvilo Tolminsko amatersko gledališče. V dvajsetih letih požrtvovalnega truda je uprizorilo vrsto dramskih del, tekmovalo tudi v jsl. drž. merilu na Hvaru in prejelo dve diplomi. Tolminski gledališčniki so gostovali tudi po Prim. Kot preds. okraj. kult.-prosv. odb. je K. več let organiziral in vodil prosv. delo v Tolminu. Bil je tudi predsednik ured. in izdaj. odb. za prvi TolmZb (1956). Nekaj let po vojni je bil stalni dopisnik SPor in več let član republ. kult. prosv. odb. Bil je tudi med ustanovitelji Muzejskega društva in Delavske univerze. Muz. društvo je 1952 organiziralo veličasten Gregorčičev dan na Vrsnem ob odprtju Gregorčičevega muzeja v rojstni hiši. 1959 je bil K. imenovan za vodjo Delavske univerze. Vodil jo je in skrbel za njen razvoj skozi 15 let. V tem času je DU pripravila v tolm. okraju – pozneje občini – več sto raznih predavanj in tečajev. Organizirana je bila večerna osn. š. od 5. do 8. razr. in štiriletna sred. ekonomska š. Za svoje delo je K. prejel več priznanj: red dela z zlatim vencem, red dela za narod, rep. značko OF, srebrno značko rep. za kult. prosv, delo, zlato značko z diplomo zveze DU, plaketo tolm. občine »Tolminski grb« in Gregorčičevo nagrado I. stopnje.

Prim.: Osebni podatki.

L. B.