Klanjšček, Viktor (1918–2001)

Klanjšček Viktor, gozd. strokovnjak, r. 28. avg. 1918 v Pulju, živi v Tolminu. Oče Štefan, uradnik, mati Marija Stopar. Maturiral na realni gimn. v Ptuju (1936), diplomiral za gozd. inž. na U v Zgbu (1940), 1971 postal z nalogo Istraživanje zakonitosti kod utovara oblovine, jele i bukve na zgb U magister, prav tam dosegel doktorat znanosti z Istraživanje sistema tehničkih normi i ekonomske efektivnosti pri utovaru oblovine, jele i bukve (1975). Njegova prva zaposlitev je bila v Lj. na Gozdnotehničnem odseku za urejanje hudournikov. Po osvoboditvi je deloval kot gozd. strokovnjak na Primorskem, po krajšem službovanju pri Min. za gozd. LRS v Lj. (1948–50) je prišel v Bovec, postal okraj, gozdar v Tolminu in 1953 direktor Gozd. gosp. (danes Soško gozdno gospodarstvo) v Tolminu. 1975 je pri isti ustanovi prevzel projektivni biro in ga vodil do upokojitve. Deluje kot sodelavec lj. Lesnine v afriških državah. Kot gozd. strokovnjak je K. svoje delo osredotočil na področje gozd. komunikacij (ceste, žičnice) ter organizacije in gospodarnosti dela v gozdu. Uveljavil se ni le v slov. in jsl. strokovnih krogih, marveč tudi pri nekaterih mednarodnih organizacijah (FAO, komite za organizacijo gozd. proizvodnje). Objavil je kot avtor, soavtor ali vodja delovne skupine več samostojnih del in razprav v slov. in drugih jezikih. Med samostojnimi objavami so: Gornja Soška dolina gledana skozi prizmo gozdarske ekonomike (1951); Projektovanje i izgradnja šurnskih žičara (1959); Tehnička uputstva o primeni žičara u transportu šurnskih sortimenata (1963); Mehanizacija seče i privlačenja drvata u planinskim uslovima (1964); Testiranje šumskih motornih pila (1966); Kabelkranovi u šumskoj proizvodnji Jugoslavije (1967); Mehanizacija izgradnje i održavanja šumskih puteva (1968); Les methodes de travail adaptées au terrain et au peuplement forestier (1971); Proposals for forestry exploatation and ameliorations with industriai wood-processing production in the Central Caspian region of Iran (1974); Podatki o gozdarstvu in lesni industriji v Slonokoščeni obali (1977); Les ressources forestieres Buvo (1980); Les ressources forestieres de Toumodi (1980); Complexe Buyo - le relance de la production (1982). Kot mednarodno uveljavljeni strokovnjak je K. opravil več daljših študijskih potovanj po raznih delih sveta (ZDA, Kanada, ZSSR, Iran, Norveška, Švedska, afriške države itd.). Aktivno je sodeloval na mednarodnih gozd. kongresih (Seattle 1960, Madrid 1966) ter na zasedanjih komiteja FAO za organizacijo gozd. proizvodnje (Oslo 1959, Praga 1961, Edinbourgh 1964, Stockholm 1966, Varšava 1968, Stuttgart 1970, Pariz 1974), na konferenci FAO v Krasnodaru (1971) ter na zasedanju Interparlamentarne unije o vprašanjih varstva okolja (Bonn 1971). Poleg tega je v Jsl. vodil vrsto seminarjev, demonstracij (uvajanje sodobne mehanizacije), raziskovalnih skupin itd. Soško gozd. gosp., ki ga je vodil 22 let, je prav pri uvajanju sodobne mehanizacije odigralo v Jsl. pionirsko delo, podobno velja za uvajanje mehanizirane gradnje gozd. cest. K. je sodeloval pri programiranju in izgradnji Alpskega turističnega centra na Kaninu (predsednik konzorcija za izgradnjo) in pri programiranju tovarne ivernih plošč (Meblo) v Novi Gorici. Bil je aktiven tudi kot družbenopolit. delavec, član OLO Gorica, Tolmin in Koper, republ. poslanec (1961–63) in poslanec zvezne skupščine v Bgdu (1969–75). Deloval je v strok, organizacijah slov. gozdarjev ter v gosp. organih (Gosp. zbornica Sje. in zvezna gosp. zbornica v Bgdu), vodil je tudi Goriško turistično zvezo in bil preds. Tolminskega gledališča ter eden njegovih najbolj aktivnih igralcev (do konca febr. 1959 je odigral 31 vlog na 235 predstavah). Prejel je vrsto nagrad in odlikovanj, med njimi tudi francosko Commandeur d'honneur de 1'ordre du Bontemps (1974).

Prim.: Osebni podatki; Za 40-letnico KPJ in 250. predstavo Tolminsko gledališče, 1959; Soški gozdar 11/1975, št. 1, 5.

B. Mar.