Kjuder, Albin (1893–1967)

Kjuder Albin, duhovnik, apostolski administrator, zgodovinar in knjižničar, r. 25. febr. 1893 v Dutovljah na Krasu, u. 12. mar. 1967 v bolnišnici v Sežani, pokopan v Tomaju. Oče Mihael, kmet, mati Frančiška Furlan. Dovršil je domačo osn. š., v Trstu pripravnico in nem. klas. gimn. z maturo 1913. Med vsem tem časom je stanoval v Barkovljah pri stricu msgr. Antonu Kjudru, ki ga je vzdrževal pri šolanju. Po maturi je vstopil v gor. centralno semenišče in tu dokončal I. in II. letnik, ko pa se je po vstopu It. v vojno približalo bojišče Gorici, je nadškof Fr. B. Sedej preselil semenišče v cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem, je K. dovršil bogoslovje v Lj. Ob koncu III. letnika ga je posvetil v duhovnika v c. Srca Jezusovega v Lj. škof Andrej Karlin (24. jun. 1916), novo mašo pa je pel 2. jul. 1916 v Barkovljah, ker so bile rojstne Dutovlje zaradi bližnjega bojišča prenatrpane z vojaštvom. Najprej je bil kaplan pri stricu v Barkovljah (1. jul. 1917 – 1. sept. 1918), nato slov. kpl. pri Starem sv. Antonu v Trstu (2. sept. 1918 – 10. jan. 1924). Istočasno je bil veroučitelj na nem. deški osn. š., na komaj ustanovljeni nem. navtiki in potem še štiri leta na it. osn. š. Edmondo de Amicis. Opravljal je tudi službo notarja na škof. ordinariatu. Končno je bil kpl. v glavni tržaški bolnišnici Regina Elena (11. jan. – 24. jun. 1924). Dne 7. maja 1924 ga je trž. škof dr. Al. Fogar (PSBL I, 373–77) imenoval za župnika in dekana v Tomaju, kjer je ostal do smrti, 43 let. Jeseni 1955 ga je Sv. stolica na predlog solkanskega apostolskega administratorja dr. Mih. Toroša imenovala za apostol, delegata msgr. Torošu za jsli. del tržaško-koprske škofije, ki je bila tedaj pod upravo lj. škofa. Istočasno je bil imenovan za prelata, dobil pa je tudi vse škofovske pravice. 13. nov. 1955 je bil slovesno ustoličen v koprski stolnici in tako javno prevzel skrb poleg župnije in obširne tomajske dekanije še nad 46 župnijami trž.-koprske škofije v Jsli. Šest let je redno in načrtno hodil po župnijah, viziliral, birmoval, pregledoval, svetoval, dajal pogum, spodbujal in urejal. 2. jan. 1959 je postal preds. c. zakonskega sodišča za trž.-koprsko ap. administraturo in ostal do 28. jun. 1961. 12. jul. 1961 ga je papež Janez XXIII. imenoval za apostolskega administratorja slov. dela trž.-koprske škofije in slov. dela reške škofije. Leto pozneje je bil imenovan še za narodnega voditelja Apostolske zveze. Njegovo škofovsko geslo je bilo: Pax - vita et salus perpetua. Ko je K. že upal, da bo imenovan za naslovnega škofa, je Sv. stolica 6. jul. 1964 združila solkansko in trž. administraturo in imenovala msgr. Janeza Jenka (PSBL I, 584–86) za apostolskega administratorja za Slov. Primorje, 17. okt. 1977 pa za rezidencialnega škofa koprske škofije s sedežem v Kopru. K. je dobil za opravljeno delo imenovanje za apostolskega protonotarja ad interim. – K. je bil globoko veren (vsaj eno uro na dan je preklečal v cerkvi), dober govornik, zaveden Slovenec, glasbeno nadarjen, zgod. raziskovalec, knjižničar in dober organizator. Slov. beseda in pesem nista nikoli zamrla v tomajski c. Ker je bil dober organist in pevec, je dobil Tomaj kmalu številen mešani c. pev. zbor (do 80 pevcev), ki se je povzpel na zavidljivo umetniško raven in nastopal na raznih c. in prosvetnih slovesnostih. Organiziral je tudi pouk za organiste in organistinje. Veliko časa je posvečal duhovnemu vodstvu velikega tomajskega samostana šolskih sester ter pouku deklet v gospodinjski šoli. To duhovno delo je pripeljalo do velike razgibanosti in prenovitve. V nevarnih časih je nudil zatočišče slov. dijakom in akademikom, ko so pod njegovim okriljem in pri njem razmnoževali ilegalna dijaška glasila, izmed katerih so vsaj nekatera prišla v liter. zgodovino (npr. Brinjevke, 1938). Ob strani je bil Srečku Kosovelu, ko je umiral v Tomaju. Po Virgiliju Ščeku je prvi povabil Toneta Kralja, da je poslikal tomajsko c. Veliko ljubezen, skrb in znanje je posvečal tomajski knjižnici, ki jo je prejel v upravljanje, jo pomnožil z lastno knjižnico, z zapuščinami sobratov, z nakupi in nabirkami pri prijateljih. Da bi knjige rešil pred faš. zaplembo, »je v tomajskem župriišču sestavil pravzaprav tri knjižnice: ljudsko, knjige iz te so v dobi najhujšega terorja skrivaj krožile po kraških in tudi drugih vaseh, župnijsko, vsebujočo veliko del za poklicne potrebe (sem sodi vestno pisana župnijska kronika), ter tretjo – najvažnejšo – nekakšno študijsko knjižnico v malem, ki vsebuje mimo nekaterih rokopisov in arhivalij dr. Požarja, nanašajočih se na svoj čas slovito "ricmanjsko zadevo", zelo bogato zbirko primorskih tiskov, med njimi tudi časnikov in druge periodike, ki so večinoma velike redkosti« (Mar. Brecelj). Iz te knjižnice so črpali dr. R. Klinec, Miša Šalamumova, Mar. Brecelj idr., ko so sestavljali bibliografije prim. časopisov, liter. in zgod. Knjižnica je štela 1960 nad 12.000 knjig, sedaj je v Malem semenišču v Vipavi. K. je knjižnico strokovno uredil, ker je bil usposobljen za to, kakor je dokazal v članku O urejanju knjižnic (ZbsvP 1926). Pri delu ga ni ustrašilo niti to, da se je moral 25. maja 1929 zagovarjati na sodišču v Sežani zaradi razdeljevanja knjig GMD. Po zaslugi odv. dr. St. Brajše (PSBL I, 116–17) je bil oproščen. Napisal in založil je knjižico Krščanski nauk za sveto birmo (Gor. 1930, 20 str). Istega leta je priobčil v Verbum Dei (priloga ZbsvP) pridigo Dobro drevo – dober sad. Ves čas v Tomaju je zbiral gradivo za zgodovino Prim. Krasa in tudi sam je o tem napisal veliko, a le nekaj malega je izšlo v tisku. Tako je priobčil Poročilo iz romanja (E 12. okt. 1922); Pepo s Koludrovce, niz zabavnih spisov v kraškem narečju (MaliL 1923–28); Razprava o cerkvenih arhivih (ZbsvP 1926); Spomini na Gregorčiča (KolGMD 1945); Nekaj veselih iz sončne Tomajščine (KolMD 1954, 1956); Zgodovinski mozaik Primorske s posebnim poudarkom gornjega Krasa (1972, cikl.); Šematizem je 1964 sam sestavil in cikl. Največ spisov je ostalo neobjavljenih v župnišču: župnijska Kronika od 1924 do 1945; Kratek živ-Ijenjepis kan. Urbana Gollmayerja; Življenjepis 43 duhovnikov, ki so imeli kak stik s tomajsko župnijo (napisal 1947–48); Kratek življenjepis dr. Jakoba Ukmarja (1953); Anekdote, zabavne in originalne domislice iz Tomajščine; Zgodovina Tomaja in okolice od 1600 do 1960 (5 debelih knjig po 500 str., vezane, nastale 1953–60). Ohranilo se je okr. 3.000 pridig, premišljevanj, duh. vaj; okrožnice, ki jih je izdal kot apost. administrator; kupi izvlečkov iz časopisov, arhivov, nešteto strani gradiva in slik o prvi in drugi svet. vojni, faš., nacizmu, slike duhovnikov, prizori iz župnijskega življenja, humor, originalnosti, pregovori, statistike, priložnostne pesmice itd. Ko bodo vse te stvari preštudirane in ocenjene, bo K-ov pomen prišel do prave veljave.

Prim.: Žpk. arh. v Tomaju; osebni spomini in gradivo iz moje knjižnice; Družina ob raznih prilikah in ob smrti (1955–67); Picc. 13. nov. 1955;Umrl je mons. Kjuder, PDk 14. mar. 1967 s sl.; Umrl je mons. A. K., NL 16. mar. 1967; R. K.(Klinec), Apostolski protonotar msgr. A. K. – umrl, KatG 16. mar. 1967 s. sl. s papežem Janezom XXIII.; S. P., Trst, Šopek spominčic na grob pok.msgr. A. K., KatG 23. mar. 1967; Klinec GMD62; -lj- (Mar. Brecelj), Knjižničarsko delo A. K., KolGMD 1968, 140–41 s sl. iz KatG; P.T.T., Lj. 30.avg. 1972; I. Tavčar, Msgr. A. K., KolGMD 1976,85–90 s sl. iz KatG.

Škerl