Kjačič, Božo (1902–1959)

Kjačič (Chiacig) Božo, gor. stolni kanonik, r. 23. dec. 1902 v Dolenji Mersi, župnija Sv. Lenart v Slov. Benečiji, u. 29. dec. 1959 v bolnišnici v Čedadu in pokopan pri Sv. Lenartu. Oče Anton, kmet, mati Roža Jussig. Osn. š. v Čedadu, gimn. v semeniščih v Vidmu (I.–IV. razr.), v Firencah in Milanu (V.–VI. razr.) in spet v Vidmu (VIL in VIII. razr., 1913–21); bogoslovje: 3 letnike v Vidmu (1921–24) in četrtega v Gor. (1924–25). Posvečen 29. jun. 1925. Na papeški pravni fak. pri Sv. Apolinariju v Rimu dosegel doktorat iz cerkv. prava. Službovanja: kpl. v Podmelcu (1925–27), zatem nekaj mesecev v Bovcu (1927) in nato sprva kurat in kasneje žpk na Srpenici (1927–37). Dec. 1937 je nadškof Margotti dvignil župnijo v Solkanu v nadžupnijo in imenoval K. za prvega nadžupnika (1937–46). Po smrti kan. Ign. Valentinčiča je K. postal stolni kanonik in hkrati matičar in notar v nadškof. pisarni v Gor. (1946–59). V Srpenici je obnovil cerkev, med vojno težko poškodovano, in dosegel, da je bila kuracija dvignjena v župnijo; v Solkanu, dasi cesto sam v smrtni nevarnosti, je pri različnih oblasteh posredoval za odpeljance v zapore in taborišča, reševal priprte; kot nadšk. notar je tisočem beguncev in razseljencev oskrbel listine, za mnoge posredoval pri oblasteh in jim gmotno pomagal. Krepko se je zavzemal, da bi se beneškim Slovencem priznale narodne pravice in je skupno z Mirkom Brumatom osebno izročil nadškofu Nogari močno spomenico za pravično ureditev verskih razmer v Slov. Benečiji (1947). Pri osrednjem vodstvu škofije v Gor. je imel še druge službe: odvetnik pri cerkv. metropol, sodišču, sinodalni sodnik.

Prim.: NadškAGor.; arhivalije; KatG 7. jan. 1960 s sl.; Bollettino parrocchiale di S. Leonardo, 1960, n. 4; R. Klinec, Msgr. dr. Božo Kjačič, KolGMD 1961, 127–28 s sl.; Isti, Primorska duhovščina pod fašizmom, Gor. 1979, 103 pass.

R. K.