Primorski slovenski biografski leksikon

Kete Jožef, zidarski in pleskarski mojster, r. 15. febr. 1909 v Dolenjah pri Ajdovščini čevljarju Janezu in Katarini Kržišnik, u. 15. jun. 1982, pokopan je v Ajdovščini, kjer je preživel večino svojega življenja. Poklica se je učil pri mojstru Albertu Batiču v Ajdovščini. Obiskoval je učno obrtniško š. prav tam in po treh letih postal zidarski in pleskarski mojster (1931) ter prevzel samostojno obrt. Ob kapitulaciji It. so ga zaprli Nemci in ga odvedli na delo v Nemčijo, kjer je bil do kapitulacije Nemčije. Po vrnitvi se je takoj vključil v delo pri obnovi domovine, najprej kot samostojni obrtnik, potem pri Remontu v Ajdovščini (2 leti), nato pa se je zopet odločil za samostojno obrt. Po svoji vestnosti je bil znan daleč naokoli in zelo iskan. Svoj poklic je opravljal z ljubeznijo do leta 1981, ko je hudo zbolel. Vse življenjske moči je posvetil gradnjam, restavracijskim delom in popravilom cerkva po vsej Prim. Težko bi bilo našteti vse cerkve, ki jih je obnovil v Vipavski dolini, Goriških Brdih, Tolminskem, Idrijskem, Krasu ter Slov. in Hrv. Istri. Okrog 160 cerkvam se je posvetil od leta 1936 (obnova cerkve Sv. Duha, žup. Podkraj) do 1981 ko je moral pustiti nedokončano obnovo zvonika pri žup. cerkvi v Renčah. Po njegovih trditvah in priznanju strokovnjakov so bila njegova najuspešnejša in najzahtevnejša dela: obnova fresk v romarski cerkvi Log pri Vipavi v sodelovanju z Izidorjem Moletom, popolna obnova zunanjosti in notranjosti cerkve na Sveti gori ter kapele za glavnim oltarjem in obnova stare cerkve sv. Petra v Dobravljah s Cebejevimi freskami. Stalno je tesno sodeloval z znanimi arhitekti, umetniki in restavratorji. Pred vojno je sodeloval z it. slikarjem Delnerijem, po vojni pa s T. Kraljem, Iz. Moletom, T. Bitencem, Bergantom, Dan. Jejčičem, Jur. Princesom, Slavkom Cigojem in drugimi. Kljub obremenjenosti v svojem poklicu se je vključeval v družbeno življenje. Bil je med ustanovitelji sklada za vzajemno pomoč obrtnikov Sje. in dobil priznanje kot ustanovni član tega združenja. Bil je aktiven član obrtniškega društva, član LO Ajdovščine in član raznih strokovnih komisij. Aktivno se je vključeval tudi v župnijsko življenje (cerkveni ključar). »Z Jožefom Ketejem je spet legel v grob eden uglednih mojstrov stare šole, ki so svoje delo opravljali s poklicnim zanosom... Desetine slovenskih cerkva bodo še dolgo nosile sledove njegovega dela« (D. K., Družina, 1982, 30, str. 4).

Prim.: Družina, 1982, 30; osebni zapiski in dokumentacija; poročilo svojcev.

Sorč

Sorč, Ciril: Kete, Jožef (1909–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014130/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine