Kerševan, Ida (1909–1996)

Kerševan Ida (redovniško ime Marija Amabilis), članica Kongregacije Šolskih sester Notre Dame, r. 22. febr. 1909 v Štanjelu na Krasu. Oče Janko, trgovec, mati Amalija Turk. Osn. š. je obiskovala v Zavodu Šolskih sester Naše ljube Gospe v Šmihelu pri Novem mestu, maturirala je na II. real. gimn. Poljane v Lj. Bila je v biološki skupini na Filoz. fak. v Lj., teološki tečaj pa je opravila v Rimu (Regina mundi). V Kongregacijo je stopila 1930. V službi Kongregacije sester Notre Dame v Lj. je bila v letih 1941–57, v vrhovnem vodstvu Kongregacije v Rimu pa od 1957–69. V letih 1956–68 je bila vrhovna svetovalka v Generalatu Kongregacije v Rimu. 1969 se je vrnila v Slov., 1973 je postala provincialka Kongregacije v Slov. Njen mandat je potekel 12. okt. 1981. Pisateljsko ni delovala, napisala pa je nekaj člankov in govorila nekajkrat pri slov. oddaji vatikanskega radia. Nekaj je pisala in prevajala v službi Kongregacije.

Prim.: Vprašalna pola.

Škerl

Kerševan Ida, notredamska sestra Marija Amabilis, profesorica, r. 22. febr. 1909 v Štanjelu na Krasu v družini osmih otrok, sedaj biva v Lj. Oče Janko, trgovec, mati Amalija Turk. Med prvo svet. vojno je bila begunka pri sorodnikih v Novem mestu, po vojni so se starši vrnili na Primor. v Štanjel, hčerko Ido pa so zaupali redovnicam v samostanu Ubogih šolskih sester Naše ljube Gospe (de Notre Dame) v Šmihelu pri Novem mestu. Tam je K. obiskovala notranjo osn. š. in triletno meščan. š. (do 1923), nato učiteljišče pri uršulinkah v Lj. z maturo 1927, nato še dekliško realno gimn. v Lj. na Poljanah z maturo 1931. Vpisala se je na Filoz. fak. in diplomirala iz biologije 1941, zraven je študirala tudi tuje jezike. 1931 je vstopila v notredamski samostan v Šmihelu pri Novem mestu in naslednje leto tam naredila večne redovne zaobljube. Nato so jo predstojnice poslale v Lj. v sestrsko skupnost na Marmontovi ulici 24, kjer je postala voditeljica internata. 1941 so se zaradi vojnih razmer sestre morale preseliti na Barje pri Lj. Zavetišče so dobile pod Plečnikovo cerkvijo sv. Mihaela. Tam so ostale do konca druge svet. vojne. Sestra Amabilis se je tedaj zaposlila v tovarni Utensilia na Dolenjski cesti v Lj. v administraciji kot prevajalka za tuje jezike. 1956 jo je vrhovno vodstvo notredamske kongregacije poklicalo v Rim, kjer je ostala 12 let kot asistentka v generalnem vodstvu reda Notre Dame za celo kongregacijo, posebej za vzhodne dežele (Madžarsko, Češkoslovaško in Poljsko). 1971 se je vrnila v domovino in prebivala v samostanu Trnovo pri Ilir. Bistrici kot prednica tega samostana. Istočasno je od 1971 do 1973 poučevala angl. in biologijo na Sred. verski šoli v Vipavi. 1973 je bila poklicana v Lj., kjer je bila dvakrat izvoljena za provincialno prednico vseh slov. notredamk (od 1973 do 1981). Od takrat pa do 1991 je bila še predstojnica notredamskih sester v Lj. na Podutiški, kjer je sedaj upokojena.

Prim.: Osebni podatki.

T. P.