Novi Slovenski biografski leksikon
Izučil se je za mizarja in delal v železniški mizarski delavnici na Hrušici (pri Jesenicah). Med 2. svetovno vojno ga je sestra Celestina, poročena Gregori, navdušila za partizane, jeseni 1943 se jim je pridružil in ostal v domačem okolišu. Ko je s partizani skušal vdreti v sosedovo hišo, je bil v spopadu ubit.
Arih, z gorniškim imenom Mihol, je bil verjetno najperspektivnejši plezalec iz časa tik pred 2. svetovno vojno; obvladal je plezalno tehniko in mesta V. in VI. stopnje. Opravil je nekaj izjemnih gorskih tur, mdr.: 26. 7. 1940 prvenstven vzpon v Rogljici, 11. 12. 1942 kot prvi pozimi ponovil Hornovo smer v Jalovcu, 1943 prvenstven vzpon na Rakovo špico (severozahodna stena) itd. Plezal je tudi v italijanskih in Lienških Dolomitih (Zillertalske Alpe, Grossglockner), v italijanskih Zahodnih Julijcih (Petersova smer v severnem razu Belopeških Špic, Preussova poč in Punta di Frida v Mali Zinni) idr.
Na rojstni hiši v Podkorenu so mu 7. 12. 1952 odkrili spominsko ploščo, obeležje na grobu, skalo (pri kateri so se sestajali aktivisti s partizani), so vaščani iz kilometer oddaljene grape prepeljali z več kot 20 pari živine (volov in konj) na pokopališče; verige okoli groba so pokojnemu Arihu skovali jeseniški železarji planinci. Po njem je Planinsko društvo imenovalo kočo na Vršiču Mihov dom (1948).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine