Arh, Ivan (1860–1932)

Prvi razred realke je 1871/72 obiskoval v Brixnu na južnem Tirolskem, ostale razrede pa od 1872–88 na realki v Ljubljani. Bil je med najuspešnejšimi dijaki, zato je od tretjega razreda prejemal mestno dijaško štipendijo. Med šolanjem mu je umrl oče. Po maturi 1878 je eno leto študiral na tehniški visoki šoli v Gradcu. Naslednje leto se je prepisal na visoko šolo za poljedelstvo na Dunaju, kjer je 1883 diplomiral. V zadnjem študijskem letu je prakticiral na cesarskem posestvu v Hodonínu na Moravskem, kjer je nato še dve leti služboval. Za delo na Moravskem mu je morala realka v Ljubljani izdati spričevalo o znanju slovenskega jezika. Sledili sta službovanji na cesarskih posestvih v Holíču na Slovaškem 1885–90 in v Orthu v Spodnji Avstriji 1890–98, kjer je opravljal službo oskrbnika. Od tu je bil premeščen h glavnemu ravnateljstvu dvornih posestev na Dunaju, kjer je 1901 dobil naziv gospodarskega svetnika. 1902 je odšel v Prago na ravnateljstvo dvornih posestev na Češkem. 1905 je postal ravnatelj praškega urada in na tem mestu ostal do upokojitve 1919. Po upokojitvi je odšel v Židlochovice na Moravskem, kjer je dve leti upravljal zasebno veleposestvo. 1921 ga je češka vlada imenovala za namestnika generalnega ravnatelja državnih gozdov in posestev. Na tem mestu je ostal do 1923, ko je dokončno odšel v pokoj. Tudi kot upokojenec je še strokovno deloval kot nadzornik v družbi za gojenje semen sladkorne repe.

Odlikovanja: red železne krone III. razreda (1908), viteški križ Leopoldovega reda (1916), viteški naslov (1918); imenovanja za vladnega svetnika (1906), dvornega svetnika (1919), častni naslov generalnega ravnatelja čeških državnih gozdov in posestev (1923); častni član Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi (1919).

V svoji stroki je tudi znanstveno deloval. Bil je član izpitne komisije na češki tehniki v Pragi za gospodarske predmete pri državnih izpitih in član narodnogospodarskega odseka pri češki akademiji znanosti. Ljubljanska univerza mu je ob ustanovitvi ponudila profesorsko mesto, vendar ga ni sprejel. Bil je predsednik Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi (1908–32). Ob denarni podpori je slovenskim študentom pomagal, da so v bankah in industrijskih podjetjih našli zaposlitev za pridobivanje praktičnega znanja. Aktivno se je udeleževal društvenega in družabnega življenja v Pragi živečih Slovencev in drugih Jugoslovanov.