Alujevič, Andro (1939–)

V Ljubljani je obiskoval VI. državno gimnazijo (maturiral 1957), študiral strojništvo na Fakulteti za strojništvo (diplomiral 1962) in opravil specializacijo iz nuklearne tehnike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (1963). Promoviran je bil 1973 na Imperial College of Science and Technology v Londonu z disertacijo The analysis of stress in irradiated nuclear reactor fuel elements using three-dimensional isoparametric finite elements. Zaposlen je bil sprva kot pripravnik in nato kot višji asistent na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani (1963–67), nato dve leti kot razvojni inženir pri Brown, Boverie & Cie (BBC), Baden, Švica, ter raziskovalni asistent (1969–72) in predavatelj (1972–73) na Imperial Collegu v Londonu. Po vrnitvi v domovino je 1973 postal docent in 1976 izredni profesor za Termiko in mehaniko na Visoki tehniški šoli v Mariboru. 1981 je bil izvoljen za rednega profesorja za predmete Prenos toplote, Termoelastičnost (Elastplastomehanika), Trdnost (Statika in trdnost), Numerične metode in Nuklearna tehnika na Tehniški fakulteti v Mariboru (danes Fakulteta za strojništvo). Na tej fakulteti je bil tudi predstojnik inštituta za mehaniko.

Strokovno se je izpopolnjeval v Chichagu (1980), Parizu (1982), Karlsruheju (1984) in Erlangenu (1993). Sodeloval je z uglednimi tujimi ustanovami, ki raziskujejo termiko, mehaniko in reaktorsko tehniko, npr. Wessex Institute of Technology (Ashurst, Southampton od 1981), Lehrstuhl für technische Mechanik (Erlangen od 1985), Paul Scherrer Institut (Villingen od 1982). Bil je član predsedstva Zveze društev termikov Jugoslavije (1980–90) in 1980–82 tudi njen generalni sekretar, podpredsednik slovenskega in član predsedstva jugoslovanskega društva za mehaniko (1986–90), nadzorni inženir elektrogospodarstva Slovenije (1983–84) in član vladne komisije za neodvisno oceno varnosti jedrske elektrarne v Krškem (1992–93). Bil je odgovorni (1992–2009) ter glavni in odgovorni urednik Strojniškega vestnika (2003–06).

Imel je številna vabljena predavanja na univerzah in inštitutih doma in v tujini, mdr.: Sarajevo (1973–90), Ljubljana (1985, 1992), Villingen (1981, 1992) in vabljena plenarna predavanja na kongresih o termiki in mehaniki, mdr.: Niš, Skopje, Rzezsów (1989), Stuttgart, Nica, Novi Sad, Ohrid (1990), Southampton, Sevilla (1992). Z referati je sodeloval tudi na drugih strokovnih srečanjih termikov in mehanikov, mdr.: Herceg Novi (1964, 1965), Sarajevo (1965, 1976, 1978), Zagreb (1966), Berlin (1971, 1973, 1979), Uxbridge (1972), Ulcinj (1973), Ohrid (1974), Vrnjačka Banja (1975), Beograd (1976, 1977), Portorož (1978), Bled (1979), Stubiške Toplice (1983), Novi Sad (1984), Swansea (1985). Bil je prejemnik nagrade Sklada Borisa Kidriča (1981, skupaj z Leopoldom Škergetom) in častnega naslova Fellow of the Institution of Nuclear Engineers (London, 1981).

Raziskovalno delo Aujeviča je bilo usmerjeno najprej v raziskave trdnostno toplotnih problemov, pri čemer je ločeno raziskoval napetostnotrdnostna in temperaturna stanja različnih konstrukcij. Poiskal je sintezo termično in mehansko povzročenih napetostnih stanj in analiziral njihove medsebojne vplive. Konkretne rešitve je iskal predvsem po numerični poti. Je eden od začetnikov numerične analize napetostnotemperaturnih stanj zahtevnejših konstrukcij, predvsem na področju reaktorske tehnike. Ustanovil je najmočnejšo raziskovalno skupino, ki se ukvarja z numeričnimi raziskavami mehanike fluidov v Sloveniji. Od 1971 je objavil številne članke v domačih in tujih strokovnih revijah, mdr. v Strojniškem vestniku, Novi proizvodnji, Engineering Modelling (Split), Nuklearni energiji, Termotehniki, Tehniki (vse Beograd), Nuclear Engineers (London), Atomkernenergie (München), Zeitschrift für angewandte Mathematik und Mechanik (Berlin).

Ukvarja se tudi s filatelijo. Je član upravnega odbora Filatelističnega društva Ljubljana in član uredniškega odbora Filatelističnega zbornika, v katerem je objavil več tehtnih prispevkov s tega področja.