Katalinić Jeretov, Rikard (1869–1954)

Katalinić Jeretov Rikard, književnik, r. v Voloskem 8. jan. 1869, u. v Splitu 29. sept. 1954. Osn. š. je obiskoval v Kostajnici in na Reki, prav tu tudi hrv. gimn. in it. trgovsko akademijo (končal 1887). Služboval je po raznih evropskih krajih pa tudi široko po Jsli. Že zarana je deloval v hrvatsko-slovenskem političnem gibanju Istre in kot javni delavec opravljal številne funkcije (prads. Matice dalmatinske, glavni poverjenik Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro itd.). Po prvi svet. vojni je v Zgbu postal eden od osnovateljev in bil dolga leta tajnik Jugoslavenske matice, ki je posebno pozornost gojila do emigrantov iz Istre in SlovPrim. Zatem je bil v Splitu tajn. Jadranske straže. Kot urednik je v Zadru sodeloval pri Istri (1891–94) in Lovorju (od 1897), urejal je zbirko Pučke knjižnice, ki jo je izdajala Matica dalmatinska, Hrvatski ilustrirani kalendar Svačić (1904–10) ter sodeloval pri ustanovitvi in delu Hrvatske knjižarnice. Pred prvo svet. vojno je urejeval v Opatiji Mladega Istranina (Mladi Hrvat), nato L'Adriatico Jugoslavo (1918–20) ter otroške rubrike zgb Novosti in Nove dobe v Splitu; tu je urejal tudi Mladega stražarja. K. je bil tudi zelo plodovit pesnik in prozaist. Prvič je objavil v tržaški Naši slogi (1884). Številne so njegove pesniške zbirke kot Pozdrav istarskog Hrvata (1891), Mrtvoj majci (1894, tri izdaje), Primorkinje (1897), Zadnje pjesme (1901), S moje lire (1904), Sa Jadrana (1908), Mrtvoj sestri (1910) in Odabrane pjesme 1888–1950 (1953). Objavil je knjige pesniške proze kot Inje (1902, tri izdaje), Rauhreif und andere Skizzen (1910), Našim morem i našim krajem (1911, dve izdaji). Skupaj z V. C. Eminom je objavil Iz podjarmljenih krajeva (1921) ter prozna in pesniška dela v Djeci i omladini (1955). Izdal je tudi nekaj priložnostnih publikacij, več njegovih pesmi je uglasbenih. Njegova dela so objavljena v nekaterih antologijah hrv. književnosti. K-eva poezija je otroško naivna, do konca življenja je ostal optimist, iskren in spontan, prepoln neizčrpne mladeniške vitalnosti. Kot pesnik morja, otrok domovine je bil gotovo najpopularnejši istrski hrv. pesnik do 1941. Tematika njegove poezije je Istra, njena krajina, kraji in ljudje s svojim težkim življenjem, z večnim problemom narodnega obstanka in svobode, za katero se borita tako Slovenec kot Hrvat, z liki siromašnih, od družbe zapuščenih ljudi, z liki predanih narodnih borcev. S svojo poezijo deluje K. neposredno in živo, močneje in globlje od kakega političnega sestavka. Deloval je v hrv. duhu in kot Jsl., predvsem pa v interesu ogroženih pravic hrv. in slov. naroda Istre in je tesno sodeloval z vodilnimi hrv. in slov. politiki svojega časa. Prav zavoljo tega si je nakopal težave z oblastjo. 1896 mu je avstr. oblast zaplenila knjigo Črtice iz Istre, težave si je nakopal tudi med prvo (konfiniran na Dunaju) in drugo svet. vojno. Pred it. oblastmi je po prvi svet. vojni zbežal v SHS, ko pa so It. okupirali Jslo., so ga zaprli in internirali na Liparih. Do danes je njegovo delo zrcalo najbolj temeljnih hrepenenj istrskih Slovanov. Njegovi psevdonimi: Barba Rike, Veljko Jeretov, Draga Zoranić, Joja Jatagan itd.

Prim.: JE 5, 225; V. Spinčić, Črtice iz hrvatske književne kulture Istre, Zgb 1926; M. Strčić, Antalogijski Jeretov, Dometi, (Rijeka) 2/1969, št. 2, 48–54; Careva pisma iz Liburnije. Izbor iz korespondencije Viktora Cara Emina in Rikarda Katalinića Jeretova, Opatija-Rijeka 1970; Dva istarska pjesnika, Istra 15/1977, št. 2–3, 15–39; B. Donat, Pogled na djelo Rikarda Katalinića Jeretova, Istra 15/1977, št. 5, 79–89; Glas Istre 1981, št. 230, 245.

Strčić M.