Karabaić, Antun (1832–1906)

Karabaić Antun, narodni buditelj istrskih Hrvatov, r. 29. nov. 1832 v Punatu (otok Krk), u. 22. jan. 1906 v Trstu. Rojen v številni družini nižjega finančnega in pomorskega uradnika. Osn. š. je obiskoval v rodnem kraju in v Zadru, gimn. prav tam in na Reki. Tri leta bogoslovja je opravil v Gor., četrto v Trstu, kjer ga je posvetil škof J. Dobrila (PSBL I, 290–92). Služboval je kot duhovni pomočnik in koralni vikar v Kopru in Trstu. Neutrudno je deloval kljub bolezni (tuberkuloza), končno mu je škof Dobrila namenil lažjo službo v tržaški vili Revoltella (od 1867). 1883 je bil imenovan za kanonika hrvatskega zavoda sv. Hieronima v Rimu, toda zaradi bolezni se je od tu po dveh letih vrnil v Trst, kjer je nato do smrti služboval v Albertinumu, v zavodu sester sv. Križa za siromašna dekleta. Življenje in delo K. nista še dovolj natančno preiskana. Toda že samo dejstvo, da je bil prijatelj kar štirih poreško-puljskih, tržaško-koprskih in krških škofov (Legat, Dobrila, Glavina, Sterk), govori o ugledu, ki ga je užival. Čeravno se je šolal predvsem v it. in lat. ter celo v madž. jeziku, ni nikoli pozabil, da je Hrvat. Pri njegovi narodnostni osveščenosti mu je zlasti pripomoglo bivanje v Gor. V zgod. Istre, Kvarnerskih otokov, Trsta in SlovPrim je prišel predvsem kot človek, ki je sprejel pobudo škofa Dobrile, da se prične izdajati časnik Naša Sloga, prvi, najpomembnejši in najdlje časa izhajajoči list za Hrvate Istre in Kvarnerskih otokov (pričel je v Trstu 1870, nato izhajal v Pulju do 1915). Po Matku Mandiću je škof Dobrila prišel osebno h K. in ga nagovoril, da postane njegov glavni predstavnik v tem pomembnem dejanju. K. je Našo Slogo vrsto let podpisoval kot ur., lastnik in izdajatelj, na njeno izhajanje je vplival več kot celo desetletje, toda pomembna je njegova vloga tudi v drugih oblikah polit. gibanja istrskih Hrvatov. Bil je pripadnik tiste generacije hrv. politikov, ki so podpirali Dobrilovo in Vitezovičevo jsl. linijo (na temelju misli škofa J. J. Strossmayerja) in ki so sodili poleg ostalega, da so Slovenci poseben, vendar bratski narod Hrvatom. Do tega njegovega prepričanja je veliko pomagalo šolanje v slov. sredini v Gor., oz. službovanje v Kopru in Trstu. Tu je prijateljsko sodeloval s slov. voditelji okrog Edinosti.

Prim.: M. Mandić, Naša sloga, 4. febr. 1906, št. 4; Milanović I, pass.; P. Strčić, Nekoliko podataka o otoku Krku i Našoj Slogi, Krčki zbornik 1/1970, 351–369; Isti, Oko pokretanja Naše Sloge 1870, Pazinski memorijal 1/1970, 17–37; Isti, Pismo Antuna Karabaića Dinku Viteziću uoči parlamentarnih izbora u Istri 1873. Istarski mozaik, št. 3–4, 1966, 159–64; Isti, Glas Istre 25.–26. nov. 1972, št. 277.

P. Strčić