Kandut, Jakob (1913–1996)

Kandut Jakob, pravnik in prof., r. 8. jul. 1913 v Ukvah v Kanalski dolini, živi v Trstu. Oče Hanza, kmet, je umrl v ujetništvu med prvo svet. vojno, mati Liza Mešnik. Po osn. š. v Ukvah je dovršil gimn. v Malem semenišču v Gor., privatno pa je napravil drž. maturo v Vidmu. V jeseni 1935 se je vpisal na U v Padovi na kemijo in prirodop. vede, ker pa ni mogel redno obiskovati predavanj in laboratorijskih vaj, se je prepisal na pravo; na to odločitev je vplivalo tudi prepričanje, da bo svojemu domačemu kraju največ koristil, če se bo posvetil reševanju njegovih pravnih in gosp. vprašanj in obrambi narodnih pravic. Vsa študijska leta je živel v tesnem stiku z domačimi ljudmi in v njih utrjeval zavest o pripadnosti k slov. narodu. Zato spada med tiste zaslužne može, ki so si največ prizadevali za zavest in kulturo v Kanalski dolini, kot so bili: žpk Viktor Stanič in Preschernova družina v Ukvah, žpk Rafko Premrl, šolske sestre in Ehrlichova družina v Žabnicah, dr. Alojz Dolhar na Trbižu. Nadvse važna K-ova zasluga je, da 1939 prebivalci niso optirali za nem. državljanstvo. Zato so Ukve ostale slov. in se ni zgodilo kakor v drugih vaseh Kanalske doline, kjer so se zaradi opcije morali izseliti v Nemčijo, njihova posestva pa je odkupila drž. ustanova Ente Tre Venezie in jih prodala ital. priseljencem. Dne 21. jun. 1940 je K. v Padovi doktoriral iz prava. Ostal je doma in opravljal raznovrstna dela, da si je počasi kupil nekaj zemlje ter si postavil hišo, v kateri sta živela z materjo. Nekaj časa je učil v Tablji (Pontebba), več mesecev je bil ital. vojak, po nem. zasedbi pa civilno mobiliziran in dodeljen tovarni blizu Žabnic. Po vojni je odprl v hiši majhno pisarno in pomagal ljudem s prošnjami, nasveti idr. v krajevnih uradih, v Avstr. in Jsli., prevajal je tudi uradne akte. Pomagal je na gosp. področju, pri upravi zadružne mlekarne in sirarne ter pri organizaciji »soseske«. Pod Avstr. je imela vsaka stara hiša v vasi vsako leto pravico do določene količine lesa iz drž. gozdov. Ital. uprava teh pravic ni hotela priznati, ker jih ital. zakonodaja ne pozna, zato se je bilo treba dolgo boriti in pravdati, da so bile vaščanom te pravice polnopravno priznane. Po zadnji vojni je veliko pomagal vaščanom Rateč (v Jsli.) pri reševanju pravnih zadev glede vojne odškodnine in dvolastniških pravic na njihovih posestvih na ital. strani meje. Na kult. in narodnem področju je bila koristna pomoč, ki jo je nudil pri organiziranju poletnih počitniških kolonij za slov. šolarje in dijake iz Gor. in Trsta. Tako je povezoval Kanalsko dolino z ostalimi Slov. v It. in počasi so začeli prihajati tudi otroci iz Kanalske doline v slov. šole v Gor. in Trst. 1958 se je poročil z učiteljico Hedviko Kavčič iz Tolmina, znano narodno delavko na Goriškem in Tržaškem, ki je bila vrsto let dodeljena učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu za didaktične vaje. Zato je začel misliti na stalno in urejeno službo, sprejel mesto prof. nemšč. v Tablji (Pontebba), nato na Trbižu, kjer je postal stalen. Po materini smrti se je 1971 preselil k družini v Trst in poučeval nemšč. na Sred. š. sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari do upokojitve 1976. Še vedno je tesno povezan s Kanalsko dolino, domačinom pomaga reševati razne uradne zadeve, raziskovalcem in časnikarjem pa nudi vire za zgod., zemlj., toponomastične, socialne in kult. razmere v Kanalski dolini. Živo se zanima tudi za zgod. in etnografske raziskave v Reziji in Ben. Sloveniji. Sodeluje na RAITrstA s predavanji o Kanalski dolini, napiše pa tudi kak članek za domači časopis Ukve.

Prim.: Arh. Sred. š. sv. Cirila in Metoda v Trstu; podatki znancev.

Jem.