Kalin, Zdenko (1911–1990)

Kalin Zdenko, ak. kipar, r. 11. apr. 1911 v Solkanu pri Gor. v družini Tomaža, računskega svetnika v Gor., in poštarice Hedvike Žvokelj. Še kot otrok je ob začetku prve svet. vojne zapustil rojstni kraj in se preselil v Lj., ki mu je postala nov dom. V letih 1926–29 študiral na Tehniški sr. š. v Lj. (A. Repič, Fr. Kralj), 1930–34 pa na ALU v Zagrebu (Keršinić in Frangeš). Izpopolnjeval se je v Italiji in Franciji. Po vrnitvi v Lj. se je vključil v skupino »Neodvisnih« in z njo tudi razstavljal. Od 1948 je redni prof. na ALU v Lj. Na K-ov umetniški razvoj so vplivali predvsem franc. mojstri: po eni strani Rodin, po drugi pa Maillol, v portretu pa še posebej Despȉau in Bourdelle. V prvem obdobju K-ovega snovanja izstopajo predvsem portreti. V iskanju osebnega izraza se K. opira zdaj na Rodinovo hrapavo površino (Moški torzo, 1936; Oče, 1937), včasih pa ga prevzame čista in uglajena »kiparska forma, značilna za Maillola. Vrhunec portretne plastike je njegov ženski portret Marion (1940). V naslednjem obdobju je K. razvil in poglobil motiv otroškega portreta (Radovan, 1941). Tu se je začel kipar polagoma odmikati od prejšnje voluminoznosti in se čedalje bolj nagibati k linearnosti. S tem pa se začenja najplodnejša in umetniško najpomembnejša doba v K-ovem ustvarjanju: prehod od otroškega portreta (Radovana) do Pastirčka in nato do Otroških iger pomeni za umetnika nepretrgan razvoj v reševanju problema o odnosu med figuro in prostorom. Otroške igre (I.-II. 1952; III. 1953; IV.-V. 1954) so najizrazitejši primer vrtne plastike na Slovenskem. K. je prvi slov. kipar, ki je bil odbran za beneški bienale (1952). Po letu 1945 je K. izvršil veliko število del v monumentalni plastiki, deloma sam, deloma v sodelovanju s K. Putrihom: tu prihaja v ospredje reševanje novih problemov v zvezi z večfigorno kompozicijo v reliefu. Zadnja leta se ponovno posveča zgodovinskemu portretu. Od 1976 je dopisni član SAZU. Nagrade: Prešernova nagrada 1955 in 1982; vstaje slov. naroda 1966; nagrada AVNOJ 1975. Njegova dela so v številnih zasebnih in javnih zbirkah. Zastopan je s svojimi deli v Moderni galeriji in Mestnem muzeju v Lj., v Gipsoteki v Zgbu, v Umetnostni galeriji v Skopju, v N. muzeju v Bgdu in Um. galeriji na Cetinju. Pomembnejša dela: Mavra (1936), spomenik S. Gregorčiča v Lj. (1937), Oče (1937), Marion (1940), O. Župančič in A. Gradnik (1941), Pastirček (1942), B. Kidrič, I. Zajec, Ženski akt (1945), Spomenik žrtvam NOB pri Urhu pri Lj. (s Putrihom in Kobetom), Otroške igre (1952–54), Portal na palači Ljudske skupščine SRS v Lj. (24 likov v 20 poljih). Spomenik talcem na Žalah v Lj., Spomenik B. Kidriča v Lj. – Na Primorskem: Spomenik bazoviškim žrtvam na pokopališču Sv. Ane v Trstu (z arh. Bor. Kobetom). Številni doprsni portreti ali glave: Anton Znideršič v Ilirski Bistrici (1972), Simon Gregorčič v Braniku in v Novi Gorici (1973), Ivan Grbec v Skednju (1979), Stanko Gruden v Šempolaju, Boris Kidrič v Novi Gorici, Ludvik Zorzut v Medani (1980). – Razstave: Kalin je sodeloval pri številnih skupinskih v Lj. (»Neodvisni« od 1937 naprej), Mrbu, Celju, Ptuju, Zgbu, Bgdu, Dubrovniku, Cetinju, Trstu in Gor., zastopan na jsla. razstavah v Parizu (1946), Moskvi, Leningradu, Varšavi, Pragi, Bratislavi, Bukarešti (vse 1947), Lj. (1951), na Bienalu v Benetkah (1952); razstavljal je v Pistoji, Livornu (1958) Novi Gorici (z Debenjakom, 1970) itd.

Prim.: Spomenik Goriškemu slavčku svečano odprt v Lj., J 9. sept. 1937, št. 210; Fr. Šijanec, Razstava kluba »Neodvisnih«, J 21. sept. 1937, str. 7; Artem, Mlad umetnik na lj. polju, Prijatelj, avg. 1939, št. 8, 302; Trije slov. kiparji, J 24. okt. 1940, št. 249; St. Mikuž, Umetnostna razstava »Neodvisnih«, DS 1940, 574; Zdenko Kalin, J 4. nov. 1941, št. 258; Fr. Šijanec, Portretna umetnost Z. K., Um VII, 1942–43, 60–64; Zoran Kržišnik, Zdenko Kalin (monografija, 1956); J. Mesesnel, Z. K., NRazgl 9. jun. 1956, št. 11, 277–78; Stele, Umetnost 1960, 157–61; St. Mikuž, Zapiski ob robu dveh umetniških monografij, NSd 1956, 843–44; Šijanec, 324–32; M. Tršar, Mali retrospektivi R. Debenjaka in Z. Kalina, Sdb 1971, 198; I. Sedej, Lirični svet malih bronastih plastik kiparja Z. Kalina, Obz 71, 1971, 121; Vl. Jerman, Najljubši –otroci, Sedem dni, 6. jul. 1972, št. 27; Š. Čopič, Slov. kiparstvo v prvi polovici 20. stol., Sinteza 1979 št. 38, 39, 40; LSAZU 1977, 27. knj., 64–66 s sl.; Z. Kržišnik, Riko Debenjak in Zdenko Kalin, Katalog, Nova Gorica 1970; Š. Čopič, Spomeniško kiparstvo. – Sodobna slov. likovna umetnost 1945–1979, Lj. 1979, 64; M. Tršar, Slov. kiparstvo po letu 1945, ibid. 49; Nelida Silič Nemec, Žlahtne harmonične forme, PDk 12. apr. 1981; Ista, Svet lirike in harmonije – Ob 70-letnici kiparja Z. K., PrimSreč 1981, št. 29, 220–227; J. Horvat - Mar. Zlobec, Prešernovi nagrajenci. Srečanje... s kiparjem, Delo 13. febr. 1982, 22 s sl. kipa Pastirček.

Ren.