Kalan, Janez (1894–1963)

Kalan Janez (Krstnik), duhovnik in nabožni in javni delavec, sin Antona in Marije Proy, r. 18. jun. 1894 v Suhi (Škofja Loka), u. 21. jul. 1963 v Trnju. Gimn. je obiskoval v Lj. in stanoval v Alojzijevišču, na liceju pa v Marijanišču. Po bogoslovju v Lj. ga je škof Jeglič posvetil v duhovnika 18. okt. 1916. Kaplanoval je v Postojni (18. okt. 1916–31. jul. 1918) in v Trnovem pri Ilirski Bistrici (1. avg. 1918–20. jun. 1921). Nato je bil do smrti v Knežaku: do 30. avg. 1922 kot ž. upravitelj in potem kot žpk, star komaj 28 let. Čeprav ni bil it. državljan, ni vlada vložila »veta« proti njegovemu imenovanju. Bil je tudi prvi žpk v Knežaku, ki je imenovanje dobil iz Vatikana. To zaradi tega, ker je bila ž. izpraznjena več kot eno leto. Takšni predpisi so tedaj veljali. Pozneje je večkrat zaprosil za it. državljanstvo, a ga ni dobil. Dvakrat je bil na tem, da gre za žpka v Trnovo: 1926 po smrti dr. Jožefa Kržišnika (duhovniki so mu odsvetovali) in 1949 po smrti msgr. Karla Jamnika (ni dobil vladnega pristanka). Bil pa je dekan trnovske dekanije od 1949 do smrti. 1945 je postal častni kanonik reškega kapitlja, 1950 pa delegat apostolskega administratorja za slov. del reške škofije. Bil je tudi prosinodalni izpraševalec in župnijski, konzultor. V 41 letih župnikovanja v Knežaku se je znašel pod različnimi škof. upravami: lj. do 1922, gor. do 1925, reško do 1952, lj. do 1961 in končno koprsko, ker so se dvakrat menjale državne meje. 1922 je saniral posojilnico v Knežaku, 1938 ob stoletnici župnije je v dobrih štirih mesecih podrl premajhno staro c. in sezidal, novo, katero je 1943 poslikal Avgust Černigoj, ki je naslednje leto poslikal tudi prezbiterij v Košani (PSBL I, 233–34); pobudo za to je dal Janez Kalan, košanski žpk. Fr. Kovačič pa je v to privolil v zahvalo za rešitev iz smrtne nevarnosti zaradi tedanjih razmer. Podobno kakor njegov istoimenski stric je bil K. goreč in duhovno napreden dušni pastir, že 1923 je pridobil 83 družin, da so se posvetile Srcu Jezusovemu; 1931 je njih število naraslo na 151. 1923 je ustanovil fantovsko MarDr., leti pozneje ob sklepu obnovljenega misijona še III. red sv. Frančiška. 1933 je ustanovil apostolstvo mož in fantov, ki mu je vsa nadaljnja leta pripeljalo prav lepo število mož in fantov k obhajilu vsako nedeljo po prvem petku v mesecu. 1955 ga je prvič zadela možganska kap; zdravniki so bili tedaj mnenja, da bo zdržal kvečjemu še osem let. Držalo je: en dan prej, kot je minilo osem let, ga je dosmrtno zadela kap; omahnil je na prižnici v Trnju, kjer je govoril ob zlati maši prijatelja Fr. Kovačiča. Veličastni pogreb dva dni pozneje je dokazal, da je pokojnik užival velik ugled pri sobratih, ki so v velikem številu prihiteli iz vse Slov. (75 jih je bilo), in vernikih (preko 1.500 in preko 50 vencev, čeprav jih pokojnik ni maral).

Prim.: Kalanova župnijska kronika v Knežaku; NadškALj.; NadškAGor.; ŠkARe.

Pirih