Kafol, Franc (1892–1964)

Kafol Franc, pomolog, r. 3. dec. 1892 v Čepovanu na Goriškem kot sin kmeta Antona in gospodinje Marijane Vinkler, u. 7. dec. 1964 v Lj. Izhaja iz številne družine, ki je dala tudi zaslužnega kraškega gozdarja Avgusta Kafola (gl. čl.) ter več pedagogov in družbenih delavcev. V Gor. je obiskoval slov. gimn. in doživljal narodne boje ter obenem zlato dobo slov. nar. zavesti. Od tu ga je pot vodila v Klosterneuburg, kjer je dovršil višjo š. za sadjarstvo in vinogradništvo, ki je slovela in bila priznana v vsej Evropi. Med prvo svet. vojno je služboval v Dalmaciji in Črni gori, po vojni pa je bil strokovni učitelj na Kmetijski š. na Grmu (Novo mesto), kjer se je izkazal kot odličen pedagog ter prijatelj kmečke mladine, ki jo je vzgajal. Osebno in službeno je bil pripravljen vedno pomagati. Zahajal je med sadjarje in vinogradnike, organiziral strokovne tečaje in posvete. Več let je vodil drevesnici in trsnici v Kostanjevici in Leskovcu, skrbel za matične nasade ter strokovno izobrazbo svojih delavcev. Po najbolj srečnih in uspešnih letih življenja na Grmu ga je Kmetijska družba za Slovenijo izvolila za glavnega tajn. in odgovornega ur. glasila Kmetovalec. Kasneje je bil imenovan za banovinskega inšpektorja in svetnika Dravske banovine, po osvoboditvi pa je bil strokovni sodelavec uprave za sadjarstvo in vinogradništvo pri Min. za kmetijstvo vlade SRS. Po smrti Martina Humka (slov. čebelar in sadjar) je bil izvoljen za preds. Sadjarskega in vrtnarskega društva Sje. ter glavnega ur. glasila Sadjar in vrtnar (1943–48). Strokovno in znanstveno se je najbolj poglabljal v probleme sortimenta. Preučeval je številne stare, lokalne avtohtone, domače in tuje sadne in vinske sorte, tako da so ga strokovni krogi visoko cenili in uvrščali med najpomembnejše in najbolj razgledane slov. in jsle. pomologe. Zato je bil tudi izbran za sodelavca in člana jsle. pomološke komisije. Znano je, da si je mnogo prizadeval tudi za izboljšanje in sloves dolenjskega cvička, brusniških češenj, dolenjske voščenke in maseljnice. Objavil je več poljudnih in strokovnih prispevkov ter dve pomembni publikaciji Sadjarstvo, ki je izšlo v treh izdajah, ter Češnje in višnje, (DZS v Lj. 1964).

Prim.: Sadjar in vrtnar, Lj. 1943, 102 s sl.; Sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, Lj. 1962, 211; Naš vrt, Lj. 1972, 186; arhiv katedre za sadjarstvo Biotehniške fak. v Lj.; Klosterneuburger Almanach 1875–1960, 53 in 102; Krško skozi čas..., Krško 1977, 555–556; Petdeset let kmetijske šole na Grmu 1886–1936, Novo mesto 1936, 41; SocKiG XV/1964 ovitek - s sliko.

Vik.