Kacin, Anton (1901–1984)

Kacin Anton šolnik, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec, r. 25. maja 1901 v Spodnji Idriji, živi na Opčinah pri Trstu. Oče Ivan, rudar, mati Marija Mohorič in sta imela več otrok. Osn. š. in realko je dovršil v Idriji (1919), Filoz. fak. (slov. in franc.) na U v Lj. in dosegel doktorat z disertacijo: Katoliška kritika slovenske beletristike v drugi polovici mlado slovenstva (1881–1895). Referent je bil prof. dr. I. Prijatelj, promocija 22. dec. 1923. V Padovi je napravil na U nekaj izpitov (it. literaturo in zgod.), v Rimu na ministrstvu pa usposobljenostni izpit za poučevanje slov. (Boll. Uff. M. P. I., parte II, 8. avg. 1929). Po vojaškem roku je bil nekaj mesecev v privatni službi v Idriji, nato dve leti prefekt v Alojzijevišču v Gorici, potem prof. slov. v nadškof. gimnaziji v Malem semenišču v Gor. (1927 – 10. jun. 1940), končno je delal v knjižnici Katoliške U v Milanu (7. jan. 1941 – 8. sept. 1943). Po it. premirju je organiziral in nadziral slov. šole na Goriškem ter učil na tečaju za primorske učitelje z it. diplomo v Gorici in Idriji. »S Kacinom je bilo prijetno delati. Imel sem vtis, da se večina niti na Goriškem steka v njegove roke.« (Geržinič). Od sept. 1945 do okt. 1947 je bil okrož. nadz. za slov. osn. in sred. šole v Gorici, nato do sept. 1968 ravn. Drž. učiteljišča s slov. učnim jezikom A. M. Slomšek v Trstu, istočasno je bil pri ZVU svetovalec za slov. šole in preds. komisije za izdajanje slov. šol. knjig (do 1954). – Kot časnikar je bil K. ur. »Goriške straže« (1927–28), glasila Slovencev v Italiji, ki je izhajala dvakrat na teden, v ured. prvega »Novega lista« (1929–30), trideset let pa je bil tajn. in ur. publikacij Goriške Mohorjeve družbe (1928–59). To so bili za GMD najtežji časi, ker jo je hotela faš. oblast uničiti, ji plenila knjige, internirala prejšnjega ur. dr. Janka Kralja in na vse načine ovirala njeno delovanje. Dr. K. je tiho in vztrajno delal, pridobival sodelavce in tudi sam pisal. Prav takrat (1928) je I. Trinko poslal zbirko črtic »Naši paglavci«; K. je prebral rokopis in predlagal odboru, da ga sprejme med redne knjige. Odšel je k Trinku v Videm in »uredniške zadeve sva hitro uredila... K Trinku sem potem šel vsaj enkrat na leto, največkrat o počitnicah v Trčmun... Leta 1929 mi je izročil rokopis (slovnice) s prošnjo, naj ga pregledam... Po pregledu rokopisa sem svetoval nekaj malenkostnih popravkov... Manjkala pa je primerna vadnica. Trinko me je prosil, naj jo pripravim jaz. In naslednje leto je izšla vadnica Esercizi...« (M(Trst) 1973, 22–23). Po naročilu odbora GMD je šel mar. 1944 v Ljubljano in se dogovoril s prof. dr. Lukmanom za sodelovanje s celjsko MD. Razgovori so uspeli, vendar je zaradi vojnih razmer izšla le ena skupna knjiga, Lovrenčičeve »Tri božje poti«. Leta 1948 je po naročilu odbora GMD navezal stike z dr. Janezom Homböckom, tajnikom na novo oživljene Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Domenila sta se, da bosta obe družbi izdajali skupen koledar. Od 1949 do 1960 so ga tiskali v Celovcu, primorski ur. pa je bil dr. Kacin. Zasluga GMD in njenega ur. dr. Kacina je, »da se leposlovno ustvarjanje na Primorskem ni ustavilo niti v letih, ko med zamejstvom in matično Slovenijo ni bilo skoraj nobenih stikov, ker so domači pesniki in pisatelji nadaljevali z delom našega kulturnega izročila, kar priča o trdni življenjski volji in moči ljudi na tej zemlji« (Zbornik ob 50-letnici GMD, 82). – Po drugi svet. vojni je bil soustanovitelj in nekaj let preds. SDZ v Gorici (ust. 17. jan. 1947), ki je bila skupna organizacija kat. in demokr. skupnosti. Na njeni listi je bil 1956 in 1961 izvoljen v gor. obč. svet, kandidiral pa je na pokrajinskih volitvah od 1951 do 1965 in deželnih 1964. Okt. 1947 sta odšla dr. K. in dr. Avg. Sfiligoj v Rim, kjer bi ju bil moral sprejeti min. preds. Alcide De Gasperi. Spremljal ju je znani slavist prof. L. Salvini. Ker je De Gasperi odlašal s sprejemom, sta izročila njegovemu glavnemu tajn. obširno spomenico o slov. šolah, krajevnih upravah, državljanstvu, pravicah beneških Slovencev idr. (spomenico je v it. objavil Sfiligoj, str. 26–31). Ker so It. nasprotovali slov. šolam na Goriškem, češ da niso uzakonjene, sta pri ravn. odd. za kulturno izmenjavo Giov. Ferrettiju dosegla »brzojavno odredbo, da se mora pouk na vseh slov. šolah nadaljevati« (Sfiligoj, 26). Dne 21. jul. 1959 sta bila po posredovanju gor. poslanca Michela Martina pri prosv. min. Gius. Mediciju zaradi uzakonitve slov. šol. Medici jima je rekel: »Vi torej želite šolski zakon. Dobite ga!« (Sfiligoj, 76). Dne 10. dec. 1959 sta v Vittoriu Venetu obiskala poslanca prof. Franceschinija, tajn. parlamentarne komis. za šolska vprašanja, in posredovala za šolski zakon, zahtevala pa tudi slov. šole v Slov. Benečiji. Ko sta bila kasneje spet pri njem, jima je povedal, »da so bili v Vidmu vsi proti slov. šoli, sam škof pa se ni izrazil niti za niti proti« (Sfiligoj, 76). Šole so bile potem ustanovljene z zakonom št. 10127 z dne 19. jul. 1961. Dne 19. apr. 1968 je odšel v Rim z dr. Sl. Bratino k min. L. Guiu, da bi se v Gorici ustanovila strok. š. trgovske smeri. Minister je šolo obljubil in jo okt. 1968 ustanovil (Sfiligoj, 117–19). – S članki in razpravami je sodeloval v Družini, Svetogorski Kraljici, SlovPrim, DS, Medd., Vr, KolGMD, M(Trst), ZbSS idr. Važnejše razprave so: Nov slov. rokopis iz XV. stol. (JAlm za leto 1925–30, 1930); Slov. tisk v Italiji od 4. nov. 1918 dalje (prav tam); Paberki o Gregorčiču (DS 1944); Dr. A. Mahnič (v knjigi Zgod. gor. nadškof., Gor. 1951); Slovstveno delo Slov. v It. v času med obema vojnama (1918–1940) (Vr 1951); A. Aškerc in realizem (IzvTrst 1956); Prispevek za stoletnico Levstikovega Popotovanja (IzvTrst 1957); Začetki slov. leposlovnega impresionizma (Medd. 1959); Pred petdesetimi leti (KolGMD 1969); Bežni vtisi s poti po Združenih državah (KolGMD 1970); Po petindvajsetih letih (KolGMD 1971); Ur temnih so zatirale jo sile in Petdeset let lepega slovstva (v knjigi Zbornik ob 50-letnici GMD, Gor. 1974). V trž. Mladiki je predstavil celo galerijo gor. kulturnih delavcev; to so: Venc. Bele, D. Feigel, Pol. Kemperle, prof. dr. J. Ličan, dr. Al. Res, prof. Fil. Terčelj, Vin. Vodopivec, St. Stanič, I. Rejec, dr. Andr. Pavlica (1972), Nekaj spominov na I. Trinka (za 110-letnico rojstva), J. Abram, P. Butkovič-Domen (1973), Vir. Šček (1973–74); Ob tridesetletnici slov. šol (1975); Bil je med nami mož (o J. Ev. Kreku) (1977); Spomini na I. Trinka (TKol 1977). – Napisal je predgovore v knjige: Pavlina Pajkova, »Dora« (1938); Venceslav Bele, »Smrekov vršiček« (izbor, ureditev in spremna beseda, 1953); Ljubka Šorli, »Venec spominčic možu na grob« (1957); I. Pregelj, »Gloriosa« (1961); F. S. Finžgar, »Prerokovana« (1963). – Šolske knjige: Klasje. Mladinska čitanka (Gor. 1930). Sestavil jo je kot berilo za niž. gimn., ko je poučeval v Malem semenišču, ker niso smeli uvažati šol. knjig iz Lj. Esercizi per la Grammatica slovena di G. Trinko (1931). Pripravil jih je na Trinkovo prošnjo. Pisano polje – Campo fiorito. Zbirka pesmi in črtic. Dodatek »Vajam za slov. slovnico Iv. Trinka« (Trst 1932). Pripravil jo je kot pomožno čitanko za 4. razr. Da bi mogla knjiga pod faš. iziti, ji je dal dvojezični naslov in dostavek, da je dodatek vajam za Trinkovo slovnico. K. se je obrnil na Trinka za dovoljenje. Knjiga je izšla v samozaložbi, vendar je stroške plačala GMD. Andrović Giovanni - Kacin Antonio, Grammatica slovena, II ediz. (Milano 1943); z M. Jevnikarjem Slovenska slovnica za srednje šole (Trst 1948, 2., izpop. izdaja 1961; dr. K.: skladnja, stilistika, o rabi besed, meroslovje ali metrika); z istim Slovenska slovnica za strokovne šole (1948); z istim Slovenska jezikovna vadnica (1957, 2., izpop. izd. 1961); z M. Blažino, V. Glavič in M. Jevnikarjem Slovenska čitanka za prvi razr. nižjih sred. šol (1948); ... za drugi razr. (1948); ... za tretji razr. (1949); Grammatica della lingua slovena (Lj.-Trst 1972, 1975, 1979). – Poljudne knjige za GMD: Proti novim svetovom (zgod. črtice z zemljevidi, brez podp., 1933); Napoleon (psevd. Matija Novak, 1939); Sveti Janez Marija Vianney, župnik čudodelnik. Za stoletnico njegove smrti (brez podp., 1960). – Prevodi: Evgen Kumičič, Jelkin nageljček. Povest iz istrskega življenja (GMD 1926); Paul Keller, Glasba in ljubezen (KK Gor. 1928); Charles Nodier, Janez Žbogar. Zgodovinski roman (Sigma, Gor. 1933, psevd. Fr. Robar); Flavus, Živ pokopan (Sigma, Gor. 1933, psevd. Fl. P.); Wilhelm Hünermann, Na božjih okopih. Povest po resničnih dogodkih (GMD 1959, psevd. A. Klemen); Wilhelm Hünermann, Bog ga je poklical. Življenje borca za pravice delavcev (A. Kolpinga) (GMD 1964, psevd. A. Klemen). – Kritike in poročila je K. pisal v KatG, LitV, Medd., Utripe idr.; od začetka sodeluje pri PSBL. Dr. K. je bil med obema vojnama v Gorici z dr. Jankom Kraljem in Poldetom Kemperlom med osrednjimi katoliškimi javnimi delavci. Kot prof. slov. v Malem semenišču je vcepil vrsti duhovnikov in svetnih izobražencev temeljito znanje materinščine, ker jim je veliko nudil in tudi veliko od njih zahteval. Med vojno in po njej je bil steber slov. šolstva in SDZ, povsod pa je pustil neizbrisen pečat svoje delavnosti, nadarjenosti in strokovne razgledanosti. Po preselitvi v Trst je veliko predaval na RAITrstA in v društvih. Od začetka je član literarne nagrade Vstajenje v Trstu.

Prim.: Osebni podatki; I. Pregelj, A. Kacin, Glasba in ljubezen, M 1928, 151; J. Š. (Jakob Šolar), Slov. slovnične knjige po vojni, SR IV, 1951, 150–51; Prof. slovenščine, Kacin-Jevnikar, Slovenska slovnica, 2. predelana izdaja, ViD VIII, 1956, 10–11; Klinec, GMD, 217–18 pass.; M. Jevnikar, Dr. A. K., IzvTrst 1968, 78 s sl.; Sfingoj, 5, 13 pass., 97 sl.; J. Kokole, Bibliografija doktorskih disertacij U in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Lj., 1920–1968, Lj. 1969, 140, 160, 201; Petdeset let slov. U v Lj., Lj. 1969, 259; Hubert Močnik, Spomini in izkustva, Gor. 1971, 190, 192, 204; Al. Geržinič, Pouk v materinščini – da ali ne?, Buenos Aires 1972, 8–10; M. Brecelj, Bibliografija izdaj GMD 1924–1974, KolGMD 1979, dodatek, 42 pass.; K. Humar, Ravnatelj dr. A. K. 80-letnik, KatG 21. maja 1981, 2 s sl.; Dr. A. K. – osemdesetletnik, SvSl 4. jun. 1981.

Jem.