Jelinčič, Dušan (1953–)

Jelinčič Dušan, časnikar, pisatelj, kulturni delavec in alpinist, r. 25. okt. 1953 v Trstu, kjer živi. Oče Zorko, prof., javni, kult. in polit. delavec (gl. čl.), mati Danica Žun, prof. Vse šole v Trstu: osn. š. v Ul. sv. Frančiška, sred. š. pri Sv. Jakobu, nato klas. gimn. Maturiral je 1972 na liceju Fr. Prešerna. Na trž. U je diplomiral na Fak. za književnost, filoz. in zgod. v akad. 1. 1980/81 z diplomsko nalogo L'Associazione Alpina Slovena nell'ambito dell'attività sportiva slovena a Trieste (1904–1954). Na Inštitutu za slavistiko in rusistiko je bil študentski predstavnik v fakult. svetu. Članke v PDk je začel objavljati 1967, v uradni seznam publicistov časnikarske zbornice F-JK pa je bil vpisan 1976. Od 1974 do 1983 je bil občasno prof. suplent za slov. Od 1984–92 je bil poklicni časnikar pri PDk, odtlej je časnikar na časnikarskem odd. Radia Trst A. 1986 je opravil drž. časnikarski izpit v Rimu. Kot publicist objavlja v trž. periodičnem tisku, v slov. in it. dnevnikih in revijah, predvsem v Slovencu, kjer je redni kult. dopisnik, Delu, PV, Alpinističnih razgledih, PrimSreč, Sd, Dial, Fontani, JKol in v it. reviji Alp. Objavil je vrsto monografskih intervjujev z vodilnimi slov. in it. literati v PDk in v Slovencu, pri tem je avtor gledal. kritik SSG in književnih ocen, za kult. stran redno piše rubriko Tržaško pismo. Poleti 1977 je delal v slov. časnikarskem ured. TV Koper, od 1978 pa redno sodeluje s časnikarskim in programskim odd. Radia Trst A. Za programski odd. je pripravil vrsto uspešnih nizov oddaj, med katerimi: Študentsko leto 1968 (1978), Potovanje v Ameriko (1980), Potovanje v Izrael (1981), Alpinizem – liki, dosežki, vrednote doma in po svetu (1982), Iz študija neposredno (1982), Filozofija in psihologija alpinizma (1983), Algun dia feliz – vtisi s poti po Južni Ameriki (1986), Odhajanja (1987), Bela pravljica (1990), Namaste Sagarmata (1991). L. 1979 je bil soustanovitelj in ur. trž. dvojezičnega polit. in social. petnajstdnevnika Ponte Rosso – Rusi most do njegove ukinitve 1980. Od 1976 do 1992 je bil ur. tedenske planinske rubrike v PDk Iz planinskega sveta, 1989 pa še ur. tedenske rubrike Naše gore in ljudje, v kateri je interjuval vodilne osebnosti slov. in it. planinstva in alpinizma. Član je bil taborniške organizacije Rodu modrega vala od 1965–75, v kateri je imel vrsto funkcij in je 1974 prejel visoko priznanje Zveze tabornikov Sje za požrtvovalno in uspešno delo z mladino. 1976 je bil tajnik odb. za šolstvo pri SKGZ, od 1984–85 pa tajnik odb. za tisk in sredstva množičnega obveščanja. Od 1989–92 član glav. odb. Slov. kluba. Od 1974–92 odb. SPDT, odgovoren predvsem za tisk in propagando ter za organizacijo izletov za mladino, v obdobju 1989–92 pa je bil načelnik Alpinističnega odseka. V dolini Bavšice je jul. 1983 diplomiral kot mladinski planinski vodnik. – Kot pisatelj je prvo novelo objavil v reviji Dan (Metropola, 1979), prvo knjigo pa je napisal 1984. Ob 80. obletnici SPDT je namreč objavil zajetno (190 str.) Zgodovino SPD Trst, v kateri je analiziral dejavnost tega društva iz zgod., narodnostnega in socialnega zornega kota. 1985 je objavil potopisno pripoved Srečanje nikjer (Zal. Paolo Deganutti Editore, spremna beseda Pavel Stranj), v kateri preko svojega življenja v kibucu Mišmarot in potovanja po Bližnjem vzhodu doživlja tragiko vmesne generacije, ki išče svojo identiteto. – 1990 je pri ZTT objavil refleksivni roman z alpinistično tematiko Zvezdnate noči, katerega zunanji okvir je uspešna slov. alpinistična odprava v Karakorum 1986. S to knjigo, ki je dosegla uspeh pri kritiki in bralcih, saj je bila takoj razprodana, si je 1991 prislužil liter. nagrado Vstajenje. – Knjiga je prevedena v it. in je na knjižnem programu turinske založbe Vivalda Editore v zbirki alpinistične literature I Licheni. – 1992 je pri mrb. založbi Obzorja v zbirki Domače in tuje gore izšla literarizirana pripoved z alpinistično podlago Biseri pod snegom. Zunanji okvir pripovedi je uspešna mednar. alpinistična odprava Alpe-Adria Sagarmata Expedition, ki je 1990 osvojila Everest. Literarno je knjiga korak naprej od Zvezdnatih noči, saj je zunanje dogajanje še bolj zabrisano, v ospredje pa stopa človekova duša z vsemi svojimi hotenji, občutki in protislovji. Franc Vogelnik piše v spremni besedi: »Posebna vrednota … je zaupnost, ki nam odpira globlji vpogled v odpravarski vsakdan … prevzame nas tudi tekoča, izbrušena Jelinčičeva govorica. Prenekatera stran je pretkana s poetičnostjo. V poeziji pa, kakor vemo, sta čustvo in spoznanje zlita v ubrano celoto.« – V obliki podlistka je 1990 objavil ciklus novel Odhajanja, ki so izšle v knjižni obliki. Kot je napisal liter. kritik Janez Povše (PDk 17. jul. 1990), spadajo Jelinčičeve novele v t. i. »eksistencialno literaturo«, v teh pa avtor »vedno na novo definira točko svoje poti, točko, ki je v tistem trenutku presežena, ko je dosežena«. – Član je Združenja književnikov Primorske od ustanovitve. Z alpinizmom se je začel baviti 1972, plezal pa je v Julijskih, Kamniških in Vzhodnih ter Zahodnih Alpah, v Karavankah, Dolomitih ter zunaj Evrope v Karakorumu in v Himalaji. 4. avg. 1986 je kot prvi alpinist iz dežele F-JK preplezal osemtisočak, in sicer Broad Peak (8047 m) v Karakorumu, 1990 pa se je udeležil mednar. odprave Alpe-Adria Sagarmata Expedition, kjer je med vzponom na Everest dosegel višino 7200 m. Za uspeh na Broad Peaku je 1986 prejel priznanje SKGZ Plaketo boja in dela ter bil v anketi PDk in Radia Opčine izbran za drugega najboljšega zamejskega športnika, v anketi trž. tednika II Meridiano di Trieste pa za šestega najboljšega športnika na Tržaškem. – J. je imel preko sto predavanj v slov. in it. kult. in rekreacijskih društvih, po slov. in it. niž. in viš. sred. šolah o zgod. planinstva in alpinizma, o filoz. in psihol. alpinizma, o slov. planinski liter. in sodobnih tokovih liter. na splošno, o svojih potovanjih v Severno in Južno Ameriko in o vzponih na Broad Peak in na Everest. Na strok. zborovanju slov. slavistov je 2. okt. 1987 v Bohinjski Bistrici predaval O dilemah planinskega pisanja. Udeleževal se je liter. večerov in predstavil več knjig domačih avtorjev ter imel slavnostne govore ob raznih kult. prireditvah in Prešernovih proslavah. Bil je slavnostni govornik na proslavi bazoviških žrtev 6. sept. 1992. Avtor je radij. ciklusa Nekaj o filozofiji in psihologiji alpinizma 1983. V reviji Alpinistični razgledi je v letih 1985, 1986 in 1987 v petih nadaljevanjih (od štev. 21 do 25) objavil Filozofijo alpinizma, s študijo Kaj alpinist ni je soavtor zbornika esejev o vsebini in pomenu planinstva in alpinizma z naslovom Naša alpinistična misel, ki je izšel 1988 v Lj. v založbi Alpinističnih razgledov. – J. se bavi tudi s šahom. 1971 je na drž. turnirju v Benetkah osvojil drugo drž. kategorijo, 1974 pa se je udeležil mladinskega drž. prvenstva v kraju Lerici. V obdobju 1971–75 je zmagal na mnogih pokraj. šahovskih turnirjih ter bil večkrat član trž. pokraj. in deželne raprezentance F-JK.

Prim.: Osebni podatki; ocene ob posameznih knjigah; spremni komentarji k posameznim knjigam; članki ob podeljenih nagradah; N. Lukeš, PDk 21. okt. 1984; I. Škamperle, PDk 29. dec. 1985; Alpinistični razgledi, letniki 1985, 1986, 1987, št. 21, 22, 23, 24, 25; PDk 3. okt. 1987 in 17. jul. 1990; Marjeta Novak Kajzer, Delo, Knj. listi 18. avg. 1990; Igor Bratož, NRazgl 10. jan. 1992; Alp sept. 1992, Slovenia – il paese degli alpinisti; I. Škamperle, Slovenec 13. jan. 1993; Tomo Virk, Dial 1/1993; Robert Skrlj, PrimN 26. febr. 1993; Jožek Štucin, PrimSreč maj 1993; vse knjige ocenjene v Mladiki Trst (M. Jevnikar, Ester Sferco), PDk (I. Šk., Ivanka Hergold), RAI Trst A (Lelja Rehar, Janez Povše, Martin Jevnikar), NL (Jurij Paljk, Helena Jovanovič), Ognjišču (Silvester Čuk) in PrimSreč (Jožek Štucin).

M. Pah.