Jakomin, Livio (1940–)

Jakomin Livio, pomorec, profesor, družbenopolitični delavec, diplomat, r. 8. apr. 1940 v Pradah pri Kopru. Oče Kvirin, bančni uslužbenec, mati Lidija Furlanič, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v vasi Cezarji, nižjo gimn. v Kopru, sred. pomorsko š. v Piranu, kjer je maturiral. Nato se je vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Splitu in diplomiral 1962. Od 1962–69 je bil vkrcan na različnih ladjah kot oficir palube in poveljnik ladje. Ker je bil strokovno uspešen, je predčasno napredoval. 1969 je na lastno željo zapustil vojno mornarico in se zaposlil na Sred. pomorski šoli v Piranu kot učitelj pomorstva in navigacije. Kasneje je deloval na družbeno-polit. področju. 1972 je bil izvoljen za sekretarja Obalnega komiteja, kjer je ostal do 1974, ko je bil izvoljen v Republ. skupščino. Opravljal je dela preds. Zbora občin. 1975 je postal član IS Rep. Sje in preds. Komiteja za promet in zveze. Član IS je ostal do druge polovice 1980, ko se je vrnil v Slov. Istro in prevzel naloge vršilca dolžnosti, kasneje pa dir. Energetsko-industrijske cone v Kopru. 1982 je bil izvoljen za preds. Skupščine obalnih občin in to funkcijo v začetku opravljal povsem profesionalno. Isto leto je na Fak. za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Lj. magistriral s temo Delavci iz drugih socialističnih republik in AP v Luki Koper. 1984 je bil imenovan za dekana Višje pomorske šole Piran in to dolžnost opravljal do 1986, ko je prevzel naloge generalnega konzula SFRJ v Trstu. V tem času (1985) je na Fak. prometnih znanosti v Zagrebu doktoriral z disertacijo Prilog unapredjenja integralnog transporta – prijevoz cestovnih i željezniških vozila brodom in postal docent za področje prometa. Po končanem štiriletnem konzulskem mandatu v Trstu se je ponovno vrnil na Višjo pomorsko in prometno šolo Piran in kot učitelj ostal vse do danes povezan z njo, bodisi v rednem ali honorarnem delovnem razmerju. 1991 se je glede na zakonsko možnost predčasno upokojil. Z družino živi v Portorožu. – Kot vodja projektnega tima, avtor ali soavtor je pripravil znanstveni deli, in sicer Problematika razvoja kompleksnega prometa v SR Sloveniji (1976) in priročnik INCO-TERMS 90 (1993) ter naslednje raziskave: FERRY promet iz Kopra in njegov pomen za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo (1982) Vloga pomorsko-luškega gospodarstva in možnosti razvoja (1982); Razvoj pristaniške tehnologije v Luki Koper (1982); Skupne storitvene iniciative med pristaniščema Koper-Trst (1991); Perspektive izgradnje cestnega in železniškega omrežja v Sloveniji in Hrvaški v obdobju 1990–1995 ter možnosti vključevanja tujega kapitala (1992); Logistične možnosti oskrbovanja slovenskega tržišča z naftnimi derivati preko Luke Koper in pristanišča Trst (1992). S pomembnimi prispevki je sodeloval tudi na strok. posvetovanjih: Možnosti in perspektive slovenskega prometnega sistema (Portorož 1976); Prometni položaj Slovenije v delovni skupnosti Alpe-Jadran (Lj. 1979); Možnosti razvoja pristanišč Koper in Trst v združeni Evropi (Trst 1991); Orientamenti e prospettive del multimodalismo (Sorrento-Napoli 1991); Integracija informacijskih sistemov v prometu (Portorož 1992). Objavil je tudi več člankov in 2 recenziji. V obdobju 1975–80 je imel v Skupščini Sje pomembne strok. razprave, predloge, poročila in zakonske obrazložitve s področja prometa in zvez, ki so bile objavljene v letnih izdajah zapisov Skupščine.

Prim.: Osebni podatki; PrimN 1990, št. 73, str. 4

ViK