Jagodic, Dario (1935–2012)

Jagodic Dario, arhitekt, politič. delavec, r. 20. maja 1935 v Trstu, živi tam. Oče Alojz, postajni načelnik, pod faš. premeščen na Sicilijo, kjer je umrl, mati Ernesta Znidarčič, gospodinja. Osn. š. (it., 5. razr. v slov.) je obiskoval v Barkovljah, slov. gimn. in znan. licej v Trstu, matura 1954. Zatem je obiskoval Fak. za arhitekturo v Lj., diplomiral 1960, nostrifikacija v Benetkah 1962. Od 1962 do 1965 je poučeval risanje na sred. š. v Nabrežini in delal v poklicu. Od 1965 do 1975 je bil dir. urada za Trst pri ISES (Ist. Sviluppo edil. Sociale), potem v vodilnem staležu IACP (Avton. inštitut za ljudske stanovanjske gradnje). Njegovo poklicno delo, ki ga sam označuje kot moderno arhitekturo racionalistične smeri, sega na vsa področja arhitekture in urbanistike: načrti za obnovitve (Dijaški dom v Gor., 1960), zasebne gradnje (vrstne hiše v Gabrovcu, Devinu, vile in večje stanovanjske hiše, 1961–75), regulacijski načrti (Doberdob 1963, Nabrežina 1973 z drugimi), delno projektiranje in vodenje del pri gradnji šol (Milje, Naselje sv. Sergija, Naselje sv. Mavra, Sv. Ana, Opčine, Nabrežina, Repentabor), javne gradnje (Kult. dom v Boljuncu, novi del Kult. doma Tabor na Opčinah, 1970; načrt za športni center Gaje, 1970; obč. otr. vrtec v Devinu, 1973; obč. telovadnica v Repnu, 1973). Od 1975 projektira in vodi gradnjo ljudskih hiš v trž. pokrajini. – Na področju opreme in designa: oprema raznih društvenih prostorov, trgovin, industr. objektov; obeležja ob poimenovanju šol v Rojanu (Baz. junaki) in v Šempolaju (J. Gruden). – J. je avtor načrtov za številne spomenike padlim (Doberdob, Zgonik, Nabrežina, Samatorca, Prosek, Gabrovec, Prebeneg, Bazovica, Križ, obeležje v Devinu ob obletnici kmečkih puntov, 1960–63. Izbor spomenikov je objavljen v likovni zbirki Revolucija in umetnost Lj. 1974 in v zbirki Monumenti alla libertà, Ed. La Pietra, Bologna 1986. Apr. 1980 je bila v Kraški galeriji razstava načrtov spomenikov ob 35. letnici osvoboditve s predstavitvijo arhitekta R. Boica; 1986 razstava spomenikov v Nabrežini pod okriljem občine v okviru tisočletnice nabrež. kamnolomov. 1962 je prejel 3. nagrado na vsedrž. it. natečaju za najboljšo dipl. nalogo na področju sanit. arhitekture (načrt šole za umsko nerazvite otroke). Za zbirko spomenikov je prejel nagrado ANPI 1986. Član je raznih obč. gradbenih in urbanističnih komisij. V PDk in JKol (1961, 62, 63, 64, 66, 72, 89) je objavljal likovne recenzije, eseje (Carpaccio, Mascherini, Sv. Just v Trstu, Sv. Marko v Benetkah) in članke o socialnih aspektih arhitekture. Polit. deluje v okviru SKGZ (član glav. odbora) in PSI. 1983 je bil izvoljen na listi PSI v trž. obč. svet in ves čas do 1988 odbornik za javna dela trž. občine. Od ustanovitve 1969 je član društva SG, od 1974 do 1991 član Uprav, sveta SG v Trstu, podpreds. od 1987 do 1991, potem član skupščine SG, v kateri zastopa trž. občino.

Prim.: Osebni podatki; vpr. pola Ods. za zgod. pri NŠKT; brez p., Spomeniki nam govorijo, PDk 11. maja 1986.

ldt