Jevnikar, Martin (1913–2004)

Jevnikar Martin, lit. zgodovinar, kritik, profesor, r. 1. maja 1913 v Spodnjem Brezovem pri Višnji gori, živi v Trstu. Oče Martin, kmet, mati Ivana Novak. Osn. š. je dovršil v Višnji gori, škofijsko klasično gimn. v Šentvidu nad Lj. (matura 1934), slavistiko na U v Lj. (12. febr. 1939). 13. febr. 1961 je nostrificiral lj. diplomo na U v Rimu in doktoriral z disertacijo Influssi di Cristoforo Schmid sulla narrativa slovena. 8. maja 1962 je napravil v Trstu prof. izpit, 12. dec. 1967 v Rimu izpit za poučevanje slov. na univerzah (docenca, dokončno potrjena 23. jul. 1973). Poučeval je v Lj. od 25. avg. 1940 do 31. okt. 1943 na IV. moški real. gimn., od 1. nov. 1943 do 4. maja 1945 na klas. gimn. V It. je bil prof. in tajn. slov. begunske gimn. v Monigu pri Trevisu. V Trstu je bil od 1. okt. 1945 prof. slov. in zgod. na Trg. tehn. zavodu Žiga Zois do sept. 1980. Od š. leta 1949/50 do 1953/54 je bil tudi pov. ravn. na nižji srednji š. Od 1. nov. 1963 do 31. okt. 1975 je poučeval slov. jezik in lit. na U v Padovi, od dec. 1972 je stabilizirani prof. za slov. jezik in lit. na Fakulteti za tuje jezike in literature v Vidmu, kjer ima od apr. 1975 dalje tudi stolico za srbohrv. jezik in literaturo in je bil ravn. Istituto di filologia slava (1973–79). Bil je član komisije za izdajo slov. š. knjig pod ZVU, preds. ali član je raznih izpitnih komisij in natečajev, odbornik DSI, član časnikarske zbornice (Ordine nazionale dei giornalisti), It. združenja slavistov (Associazione italiana degli slavisti – AIS), od ustanovitve 1962 vodi komisijo trž. literarne nagrade Vstajenje, predava v društvih itd. Razprave in kritike je priobčeval v Lj. v SJ, DS, M in Prosvetnem odru, v Trstu v M(Trst), LitV, IzvTrst, KolGMD, Vr, Medd, KatG, II Mondo slavo – Padova. Izdal je naslednje samostojne knjige: Vsebine slovenskih leposlovnih del (I. zv. 1953, 2. izd. 1956; II. zv. 1954, 2. izd. 1959; III. zv. 1955; IV. zv. 1958); Prepovedane besede in zveze (Trst 1965); Veronica di Desenice nella letteratura slovena (Padova 1965); A. Cronia–M. Jevnikar, La letteratura giovanile jugoslava (Milan 1968, slov. del, str. 111–186); Finžgarjeva pisma Ferdinandu Koledniku (MD Clc 1971). Šolske knjige: Zgodovina slovenskega slovstva za višje razrede srednjih šol (Gor. 1946 – Romantični realizem, str. 84–138); Slovenska čitanka za višje srednje šole, I. del (Gor. 1947); z dr. A. Kacinom Slovenska slovnica za srednje šole (Trst 1948, 2., predelana izd. 1955); z istim Slovenska slovnica za strokovne šole (Trst 1948) in Slovenska jezikovna vodnica (Trst 1957, 2., izpop. izdaja 1961); z M. Blazina, V. Glavič, A. Kacin Slovenska čitanka za prvi razr. nižjih srednjih šol (Trst 1948), za drugi razred (1948), za tretji razred (1949); Trgovska korespondenca za trgovske akademije (Trst 1957). Važnejše razprave: Krištof Schmid v slovenskih prevodih in Ciglerjeva rokopisna ostalina v Višnji gori (SJ 1939); Slovenska mladinska igra (Prosvet. oder, Lj. 1943 in 1944); J. Jurčič, Sosedov sin, uvod in opombe (MD Cvetje 20, Lj. 1944); O izvirnosti Slomškovega Blažeta in Nežice in O pozorišču Erjavčevih Huzarjev na Polici (DS 1944); Jurčičeva dijaška leta (Vr 1951); O Cankarju na Dunaju (Vr 1954); v IzvTrst: Jurij Kozjak si osvaja svet (1959); Stritarjevi spisi za mladino (1960); Slomškovo leposlovno delo (1963); Pozorišče in pomen Erjavčevih leposlovnih del (1964); Krištof Schmid in začetki slovenskega pripovedništva (1968); Vpliv Krištofa Schmida na slovensko pripovedništvo (1968); Jezik Ivana Trinka v Poezijah in Naših paglavcih (1979); v Studi in onore di A. Cronia: Silvin Sardenko: Roma (1967); v II Mondo slavo: Impulsi italiani agli inizi detla letteratura slovena (1969); Impressioni italiane dello scrittore sloveno F. S. Finžgar (1970); Le grammatiche della lingua slovena per gli italiani attraverso i secoli (1971); Mihael Opeka, I versi romani (1974); v Medd 1956–69 je vsako leto ocenil vse nove leposlovne knjige od 1956 do 1966; v M(Trst): Sodobna slovenska zamejska literatura (1967 do 1971 v vsaki številki poročilo o vseh knjigah v zamejstvu in zdomstvu); Zamejska in zdomska literatura (od 1972 dalje v vsaki številki kot nadaljevanje prejšnjega), ocene in poročila; v JiS: Prispevek Martina Benčine za Cronijevo knjigo o Zupančiču (1978–79, 20, 55, 121, 172); Dopisovanje med I. Trinkom in Arturom Cronio (1980–81, 105–110); v KolGMD razne obletnice; v LitV poročila o zamejskih in zdomskih knjigah. Urejal je IzvTrst od 1950 do 1968 (razen 1959–60), Literarne vaje, dijaško revijo slov. srednjih šol na Tržaškem in Goriškem (ustan. 1949) ureja od 1953 dalje. Od 1947 sodeluje na Radiu Trst A, kjer je več let podajal pregled svetovne književnosti, ponovno slov. slovnico, tri leta razlagal vsak dan lastna imena, poročal o novih knjigah, pripravil 20 dramatiziranih biografij Slovenski pesniki in pisatelji, cikle: Slovenske Lavre, Slovenski književniki v pismih, Poslednji dnevi slov. kulturnih delavcev, Slovenski epi, Slovenski biografski romani, Kmečki upori v slov. literaturi, Rojstne hiše naših velmož (v zamejstvu) idr. Za radio je prevedel 73 radijskih iger, največ iz it., in pripravil dramatizirane romane v nadaljevanjih: Manzoni, Zaročenca; Fogazzaro, Mali stari svet; Bevk, Kresna noč; Finžgar, Dekla Ančka; Jaklič, Nevesta s Korinja; Jurčič, Deseti brat; Kozak, Šentpeter; Pregelj, Mlada Breda in Tolminci; Šorli, Človek in pol; Tavčar, Cvetje v jeseni in Visoška kronika (o tem delu je precej v knjigi 20 let Radijskega odra, 1946–1966, Trst 1966). Napisal je nad 200 ocen novih knjig za revije in trž. radio, sodeloval za slov. del pri Grande Enciclopedia Curcio v Rimu, pri Leksikonu pisaca Jugoslavije v Novem Sadu (II. knj.), pri PSBL idr.

Prim.: Os. list; A. Budal, Zgod. slov. slovstva, Razgl 1946, 363–66; J. Š.(olar), Slov. slovnične knjige po vojni, SR 1951, 150–51; o Vsebinah so pisali: F. Jeza, NL 14. IV. 1955, 17. IV. 1958; U. Urbani, CorrTs 17. VIII. 1953, 19. I. 1954, 16. XI. 1955, 6. VII. 1958; J. Tavčar, LitV 1953/54, 121, 211–12; 1957/58, 183–4; 1959/60, 27; Al. Rebula, LitV 1954/ 55, 193–4; J. Jež, LitV 1955/56, 184; J. Peterlin, ViD 1954, 124; M(Trst) 1958, 176–7; A. Geržinič, Medd 1954, 156–7; o Veroniki: R. Rauber, PDk 11. IX. 1966; (r+r), KatG 29. IX. 1966; NL 21. VII. 1966; D. Pahor, PDk 2. X. 1966; M. Bajc, M(Trst) 1966, 139; A. Slodnjak, Zaliv 1967, št. 5, 46–8; Giov. Maran, L'Italia che scrive, Roma 1967, 158; o Letteratura giovanile jug.: J. Jež, LitV 1968/69, 125–6; M. Pirjevec, NRazgl 20. VI. 1969, 368; Jol. Marchiori, L'Italia che serive, Roma 5. V. 1969, 82; NL 9.1. 1969; Z. Tavčar, Zaliv 1969, št. 18–19, 115–9; T. Bressan, L'ora del racconto, Tr. 1970, št. 3–4, 105–09; J. Tavčar, II mondo slavo, PDk 19. XI. 1970; B. Borko, Finžgar v luči svojih pisem, Delo 4. III. 1971, 16; 20 let Radijskega odra, 1946–1966, Tr., 1966 pass.; SGL I, 252; III, 826; KL Sje II, 149; sl. v M(Trst) 1959, 176; T. Debeljak, Trideset let zdomske emigracijske književnosti, 1945–1975, ZbSS 1973–75, 395.

K-n