Jenko, Janez (1910–1994)

Jenko Janez, koprski škof, publicist, r. 5. maja 1910 v vasi Jama (Mavčiče na Gorenjskem) kot deseti otrok (vseh 11) in prvi fant polzemljaku Francu in Marijani Oblak. Prva dva. razr. osn. š. je 1916–18 dovršil v Mavčičah, 3., 4. in 5. razr. pa je med 1918–21 obiskoval na Bledu. 1921 je bil sprejet v Škofove zavode v Šentvidu nad Lj. kot dijak klasične gimn., ves čas odlično študiral in 1929 maturiral z odliko. Stopil je v lj. bogoslovje, diplomiral na lj. teološki fak. in bil 8. jul. 1934 posvečen v duhovnika. Od jul. do nov. 1934 je bil kpl v Kostanjevici na Krki, od tam je prišel za prefekta v Škofove zavode (do 1940). V tem času je nadaljeval študij na lj. Teološki fak. in 17. marca 1939 promoviral za doktorja bogoslovja. 1939–40 je hkrati kot honorarni katehet učil na III. drž. real. gimn. za Bežigradom v Lj. Na prošnjo nadškofa J. Ujčiča se je odločil za delo v bgd. nadškofiji, kjer je 30. avg. 1940 nastopil službo kateheta in poučeval katoliške dijake na I., II. in IX. bgd. moški gimnaziji, na VII. mešani gimn. in na realki. 21. nov. 1942 je postal konzultor bgd. nadškofije, nato še branilec zakonske vezi pri škofijskem c. sodišču. 30. apr. 1946 je bil razrešen službe kateheta na drž. gimnazijah, a je še vedno katehiziral v c. prostorih. Sept. 1946 je prevzel ur. Blagovesti, dolga leta edinega verskega lista za srbohrv. jezikovno področje, in jo urejeval z majhno prekinitvijo (dec. 1949–avg. 1950) do maja 1964. Pod obtožbo sovražne polit. dejavnosti je bil od 8. dec. 1949 do 21. febr. 1950 v zaporu v Bgdu, nato izgnan na prisilno bivanje domov v Jamo do konca avg. 1950, ko se je smel vrniti v Bgd. 14. apr. 1949 je bil imenovan za generalnega provikarja, 1. jan. 1956 pa za generalnega vikarja bgd. nadškofa Ujčiča in 1964 Bukatka. Med drugo svet. vojno in po vojni je duhovno in gmotno podpiral slov. begunce v Bgdu in v Srbiji. V Bgdu je bil dolgo spovednik raznih redovnih družin, vodil duhovne vaje, pridigal slov. v bgd. katedrali Kristusa Kralja, nadomeščal nadškofa Ujčiča pri vizitacijah in birmovanju in ga tudi zastopal pri raznih državnih ter diplomatskih sprejemih. 1950 je bil odlikovan z naslovom papeškega prelata, 1956 pa je postal apostolski protonotar, 20. apr. 1964 je bil imenovan za apostolskega upravitelja jsl. dela gor. nadškofije in maja se je naselil na Kostanjevici pri Novi Gorici. 17. jul. 1964 je bil določen za upravitelja še slov. dela tržaško-koprske škofije in reške škofije v Jsli. ter bil hkrati imenovan za naslovnega škofa akufidskega. 1. sept. 1964 je tako prevzel upravo nad Slov. Primorjem in 6. sept. istega leta bil v Logu pri Vipavi posvečen za škofa; dec. 1964 se je za stalno naselil v Kopru. Ob obnovitvi samostojne koprske škofije je bil 17. okt. 1977 imenovan za njenega rezidencialnega škofa in 8. jan. 1978 slovesno umeščen v Kopru. Kot škof je član raznih svetov jsle. škofovske konference, in sicer za nauk vere, za kler, za liturgijo, bil je tudi član sveta za misijone in sveta za razmejitev škofij. 19. jan. 1979 je bil imenovan za člana rimske kongregacije za duhovnike. Udeležil se je zadnjih zasedanj II. vatik. koncila 1964 in 1965, okt. 1968 je bil na pastoralnem obisku med slov. izseljenci v Avstraliji, kjer je blagoslovil prvo slov. c. v Melbournu. Bil je zastopnik jsl. episkopata na škofovski sinodi v Rimu 1971, 1974 in 1977, zastopal je tudi 1976 Cerkev na Slov. na evharističnem kongresu v Filadelfiji (ZDA). Njegova velika zasluga je ureditev c. razmer v Slov. Primorju. Kot upravitelj vseh treh administratur na Primorskem (goriške, tržaško-koprske in reške) se je že od 1964 trudil za ustanovitev enotne škofije. V času od 1964 do 1977 je bilo v Rim poslanih vsaj 15 uradnih prošenj. Končno je okt. 1977 le postal prvi škof obnovljene in razširjene koprske škofije. Novi škofiji je v Kopru že predhodno oskrbel potrebne urade in ustanove za uspešno vodstvo in apostolat. Vzporedno je tekla tudi njegova živahna publicistična dejavnost. Prvi tiskani sestavek je objavil kot študent teologije, in sicer Ob 50-letnici Cirilskega društva ljubljanskih bogoslovcev (Dijaški koledarček 1931/1932 v založbi SDZ, 44–47). Sodeloval je pri J. Kunstlja študiji Iskanje (Almanah Naši razgledi 1932, 35–55). V Lj. je 1939 izšla njegova inavguralna doktorska disertacija Nauk apostola Pavla o Evharistiji. V Reviji katoliške akcije so izšle njegove razprave: Na valovih iracionalizma (1940, 2, 163–80), Svobodna vzgoja (1940, 3, 218–38), Slovenska katoliška kultura (1940, 4, 289–304). Kot urednik verskega mesečnika Blagovest je med 1946–1964 napisal veliko člankov iz katehetskega, deloma iz liturgičnega in apologetičnega področja, ki so izšli nepodpisani; v istem listu je tudi urejal rubriki Iz katol. sveta in Urednikova pošta. V istem obdobju je izdal katol. katekizem v srbščini (v cirilici) Krščanska nauka za katoličku omladinu, Bgd 1959, hrvaška izdaja istega dela pa je izhajala v Blagovesti in je izšla kot poseben ponatis. Zagrebškemu Hrvat, knjiž. društvu sv. Cirila i Metoda je omogočil večkratno izdajo molitvenika Kruh nebeški, pomagal je tudi pri izdaji družbenega molitvenika za sestre sv. Križa v Djakovu. Z raznimi članki je sodeloval pri verskem listu Družina: Goričani sprejeli novega nadpastirja, nastopni govor na Sv. gori (1964, 32, 105–06, s sl.), Fides Victoria (1964, 15, 129), Intervju z novim škofom Slov. Primorja (1964, 17, 146 s sl.), Škof Slov. Primorja goriškim ministrantom (1964, 18, 156 s sl.), Pastirski prstan in izpoved vere, govor ob posvečenju v Logu (1964, 19, 162–63 s sl.), Slovenski škofje govorijo o koncilu in na koncilu (1964, 20, 185–86 s sl.), Govori dr. J. Jenka po vatikanskem radiu (1964, 22, 210), Škof dr. Jenko o dveh srečanjih s sv. očetom (1964, 23, 228), Koncilski očetje v Lurdu (1964, 23, 229 s sl.), Beseda naših škofov za Novo leto 1965 (1965, 1, 1–2), Šel sem na romanje (1965, 1, 7–8), Intervju o koncilu (1965, 1, 8), Staršem ob začetku šole (1965, 17, 169), Beseda slov. škofov pred odhodom na koncil (1965, 18, 177), Začenjamo Novo leto (1966, 1, 1–2), Intervju s škofom Slov. Primorja, ob svetoletnem romanju (1966, 11, 129), Božič, dan globokega doživetja (1966, 24, 270), Verni in neverni med seboj, intervju (1967, 4, 37 s sl.), Križ in Marijina podoba včeraj, danes, jutri, govor na Sv. gori (1967, 18, 189), Božično in novoletno voščilo (1967, 24, 260), Škof Jenko piše iz Avstralije (1968, 22, 5 s sl.), Vtisi škofa J. Jenka iz Avstralije (1968, 23, 5), Izjava ob ustanovitvi slov. metropolije (1969, 1, 1–2), Božično voščilo (1969, 25, 2), Šola v ogledalu koncila (1970, 17, 5), Sinoda ne bo prinesla revolucije, ampak bo pospešila koncilsko obnovo (1971, 19, 1–3 s sl.), Škof Jenko za pravice narodnih manjšin (1971, 21, 3), Ocene škofa Jenka – škofovska sinoda v Rimu (1971, 22, 4), Družina naj bo klicar verske in nravne prenove (1972, 10, 2 s sl.), Pričevalci za Kristusa, božično voščilo (1973, 49–50, 2), Oznanjevalec med naukom in življenjem (1974, 40, 1–2 s sl.), Po sinodi: zmerni optimizem, intervju (1974, 43, 3 s sl.), Cvetovi prihodnosti so v semenu sedanjosti (1975, 39, 4, s sl.), Med vidnim in nevidnim svetom (1977, 17, 8 s sl.), Škof povedal novico o ustanovitvi koprske škofije (1977, 44, 1), Iz preteklosti v prihodnost (1978, 3, 6 s sl.), Vez edinosti v Cerkvi in v svetu (1978, posebna štev., 20. avg., 3). V mladinski verski reviji Ognjišče so izšli članki: V božjem imenu pogumno naprej (1967, 1, 2–3), Evharistija in lakota človeštva, intervju (1976, 10, 26–28 s sl.), Pogovor ob ustanovitvi tretje slov. škofije (1977, 12, 7–10 s sl.). Revija Cerkev v sedanjem svetu je objavila sestavke: Obhajamo tretjo Veliko noč, intervju (1968, 3/4, 44–45), Okrogla miza o birmi (1969, 1/2, 22–23), Škof Mahnič in naša doba (1972, 3/4, 71–72), Naš položaj in naše možnosti (1973, 9/10, 132–35), Še o dušnopastirski službi za civilno poročene (1975, 1/2, 28–29). KolGMD je objavil članke: Slovenski škof na sinodi v Rimu (1972, 114–18), Škofovska sinoda o evangelizaciji (1975, 68–75 s sl.), Svetovni evharistični kongres v Filadelfiji (1977, 51–2). Torontska revija Božja beseda je navadno objavile govore, ki jih je imel preko vatikanskega radia, tako: Vzgoja otrok v družini (1974, nov., 291–94), Po stopinjah sv. Družine (1974, dec, 321–23), Za čisto mladost (1975, jan., 9–12), Vloga evangelizacije v našem krščanskem življenju (1975, apr., 100–103), Cilj evangelizacije (1975, jul.-avg., 191–94), O splavu (1975, nov., 274–77), Odgovori zagovornikom splava (1975, dec, 303–06), Vera – luč na življenjski poti (1976, mar., 65–68), Vera – vrata v večno življenje (1976, apr., 90–93), Marija žena vseh časov (1976, maj, 123–26), Kristus je središče in srce vsega bogoslužja (1977, jul.-avg., 179–81), Skupna daritev božjega ljudstva (1977, sept., 208–11) idr. Kot škof je izdal več pastirskih pisem: Pozdravno pismo goriškim duhovnikom in vernikom (konec maja 1964), Mati v krščanski vzgoji otrok, pismo ob začetku veroučnega leta (Okrož. AASP 10/64, 3–5), Po vrnitvi s cerkvenega zbora, pismo vernikom (Okrož. 12/65, 1–4); postna pastirska pisma: Skupnostni duh v naših župnijah (1967), Vera našega vernika (1971), O vzdrževanju cerkva in duhovnikov (1973), Vsi smo oznanjevalci evangelija (1976), Kristjanova nedelja v župnijski skupnosti (1977), Zavest cerkvene skupnosti in delo zanjo (1978). V okrož. AASP 11/64, 1–5 je objavljen govor, ki ga je J. imel na vatikanskem radiu 3. okt. 1964; v prilogi okrož. 2/66 je referat duhovnikom Slov. Primorja Skupnostno delo; v okrož. 10/71: Posegi koprskega škofa na škofovski sinodi v Rimu glede celibata, glede narodnih manjšin in izseljencev. Kmalu po nastopu škofovanja v Slov. Primorju, vsekakor 1965 je v škofijski okrožnici vpeljal redno rubriko Sobratom duhovnikom, oz. Duhovnim sobratom, v kateri razpravlja o aktualnih duhovnih in pastoralnih problemih. J. odlikuje velika ljubezen do dela in reda. S prepričanjem in ognjem skuša slediti svojemu škofovskemu geslu: »Vera – zmaga«, ki ga možato in odločno zastopa pred ljudmi.

Prim.: Blagovest 1946–64; Družina 1964, 10, 89 s sl.; Blagovest 1964, 8, 142 s sl.; KatG 1964, 18, 2; 1964, 22, 3; 1964, 36, 2 s sl.; R. Klinec, Škof J. Jenko, KolGMD 1965, 62–66 s sl.; Družina 1966, 12, 141; Letopis ap. adm. za SlovPrim. 1968, 7; Cerkev na Slovenskem 1971, 20; Božja beseda 1971, dec, 372; Ognjišče 1973, 7, 35 s sl.; Cerkev v Jsli. 1974, 38–40; Družina 1978, 3, 1–12; Ognjišče 1978, 2, 24–25 s sl.; Družina 1978, 36, 1–2; Letopis slov. škofij 1978, 9–10; Družina 1979, 4, 1; Okrožnice AASP oz. koprske škofije od maja 1964 dalje; osebno sporočilo.

Kralj