Jekše, Andrej (1816–1894)

Jekše Andrej, duhovnik in prosvetni delavec, r. 13. okt. 1816 v Podmelcu v bogati Podrobnikovi hiši, ki pa jo je oče Jožef precej omajal, u. 27. sept. 1894 v Kobaridu. Študiral je v Idriji in Gor., kjer je bil 1841 posvečen. Kaplan je bil v Opatjem selu (1841–44) in Cerknem (1844–48), župnik v Šebreljah (1848–60) in od 1860 do smrti v Kobaridu. Tri leta pred smrtjo je stopil v pokoj, umrl je za rakom, najbrž zaradi prevelikega kajenja viržink. Bil je nadarjen in razgledan mož in je vzgojil lepo število kobariških izobražencev. Za izobrazbo župljanov je skrbel tako, da jim je naročil Novice, ki so šle od hiše do hiše. Bil je družaben človek, nesebičen in usmiljen do siromakov. S. Gregorčič je o njem izjavil: »To je bil nenavaden duhovnik, pridige njegove so bile čudovite, iz naroda vzete, zato sem jih hodil redno poslušat.« Gregorčiča zaradi šibkega zdravja ni preobkladal z delom, razumel pa ga je tudi kot pesnika. Po izidu prvega zvezka Poezij mu je izjavil: »Vaše pesmi bodo Slovence povsod spremljale, kakor Horacijeve nekdanje Rimljane.« Zato mu je Gregorčič posvetil pesem Vrlemu možu (izšla v LZ 1883), za zlato mašo pa mu je zložil pesem Andreju Jekšetu in jo sam prebral na slavnosti 20. sept. 1891 v Kobaridu (izšla v Soči 25. sept. 1891). Za svoje delo je prejel častno občanstvo v Šebreljah in Kobaridu, 1885 pa je bil odlikovan z viteškim križcem reda Franca Jožefa.

Prim.: S 1891, št. 223; 1894, št. 228; SN 1891, št. 220, 221; 1894, št. 223; Soča 1894, št. 39–40; I. Šorli, Moj roman, Lj. 1940, 9–12; Fr. Koblar, Gregorčičevo ZbD I, 428; II, 147–48, 378; isti, Simon Gregorčič, Lj. 1962, 48 si., 343–44 idr.

Jem.