Janež, Ferdinand (1886–1962)

Janež Ferdinand, general, r. 29. maja 1886 v Tolminu, u. 23. maja 1962 v Ljubljani, pokopan 25. maja v Tolminu, izkopan 26. okt. 1972 in prepeljan na Žale v Lj. Oče Janez, mizar, mati Jožefa Leban. Osn. š. je dovršil v Tolminu, štiri razr. gimn. v Gor. Ker sta mu med šolanjem v Gor. umrla oče in mati, je zanj plačevala šolnino tolminska občina, bil je namreč odličen dijak. Po gimn. v Gor. je nadaljeval študij v vojaški kadetnici v Freiskirchnu pri Dunaju. Tudi tu je bil vsa štiri leta odličnjak, zadnji dve leti oproščen šolnine. Po dovršeni kadetnici je bil kot topničar dodeljen trdnjavi na Brionih pri PuIju. Po krajšem bivanju v Ajdovščini je odšel na višjo topničarsko štabno š. na Dunaj. Prva svet. vojna ga je zatekla kot stotnika artilerije. Po več prošnjah, da bi odšel na soško bojišče, so mu ugodili šele v tretje in ga poslali k topničarjem na Fajtjem hribu, toda kmalu so ga premestili v Bratislavo in dodelili vrhovnemu poveljstvu z nalogo, da oskrbuje strelivo za soško in gališko bojišče. Proti koncu vojne je spet prišel na soško bojišče in je kot artilerijski stotnik prodiral s 30 topovi proti Furlaniji ob kobariškem prodoru. Zasedel je vas Passariano med Palmanovo in Gonarsom. Po vojni se je med prvimi (1918) pridružil generalu Maistru kot borec za severno mejo. Kot generalštabni stotnik je postal načelnik štaba velikovškega odreda in pripravil vse načrte in vojaške akcije tega odreda, med njimi načrt za zadnjo ofenzivo v začetku jun. 1919, ko so Maistrovi borci razkrojili avstr. vojsko ter zavzeli Gospo Sveto in Celovec. V Jsli. je kot artilerijski polkovnik predaval na vojaški akademiji v Bgdu in za svoje gojence napisal več vojaških strokovnih knjig. Ob zlomu Jsle. je bil v Lj. Navezal je stike z NOB in oskrboval partizane s strok, knjigami, zemljevidi in vojaškimi nasveti. 19. mar. 1942 so ga It. internirali v Gonars, od tu so ga Nemci odpeljali v Dachau, kasneje v taborišče Nürnberg, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je postal tajn. Zveze borcev in se potegoval za razne socialne pomoči. Kot vojaški starešina je bil vojakom pravi oče, do poveljujočega kadra pa je bil strog in natančen. Bil je velik prijatelj pesnika Alojza Gradnika (PSBL VI, 462–67). Poročen je bil z Alojzijo Bergman (Lj. 14. jun. 1930).

Prim.: Ž. arh. v Tolminu; podatki dr. Sl. Tute.

Ur.