Jan, Zoltan (1947–)

Jan Zoltan, publicist, literarni zgodovinar, r. 11. nov. 1947 v Novi Gorici, živi tam. Oče Rafael je bil žel. uradnik, mati Alberta Birsa. Osn. š. in gimn. je dovršil v Novi Gorici, maturo 1967. Na fil. fak. v Lj. je doštudiral primerjalno književnost z liter. teorijo in slov. jezik s književnostjo ter diplomiral 1972. Med študijem je prejel dve Prešernovi nagradi za študente (1971, 1972) ter bil demonstrator na oddelku za primerjalno književnost. Kot absolvent je krajši čas učil slov. na gimn. v Postojni (1972), po diplomi pa na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici (1973). V teh letih je začel objavljati literarno-zgodovinske prispevke, med katerimi je obsežna študija Odmevi Alberta Camusa pri Slovencih: 1945–1959 (SR XXI, 1973, št. 3, 4). Ocenil je tudi več strokovnih in leposlovnih del v SR (1973–75), v JiS (1971–75), Sreč (1971–), NSd (1973–75). Vojaški rok je odslužil 1974, ko je bil izvoljen za asistenta fil. fak. v Zadru, kjer je vodil lektorat slov. jezika. Istočasno je bil tudi lektor pri poletnem seminarju slov. jezika, liter. in kulture v Lj. V Zadru se je zanimal za kulturne in liter. stike med Slov. in Hrvati, kot je razvidno iz ocene Antologija slov. poezije (NSd 1975, št. 7) ter člankov v Zadarski reviji (1975–76), LDk (1975). V teh letih sta nastali tudi obsežni študiji: Avtobiografija Avgusta tigona (GorLtk 1976) in Izhodišča v pregledu »Slovenačka književnost« (Prijateljev zbornik, Lj., SM 1975). Okt. 1976 je prevzel vodstvo Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici. Ob reševanju finančnih in kadrovskih vprašanj te knjižnice je napisal tudi vrsto člankov s področja bibliotekarstva v dnevnem časop. in revijah: PrimN, PDk, PrimSreč, Knjižnica, Knjiga, DEn, LDk, Komunist itd. Ponovno je oživil tudi sodelovanje Goriške knjižnice s slov. in ital. knjižnicami v Gor. in Čedadu, si prizadeval za rešitev prostorskih vprašanj knjižnice, pospeševal ustanavljanje podružničnih knjižnic, opravil nekaj raziskav o uporabnikih knjižnice, spodbujal vrsto kulturnih knjižničarskih akcij, obogatil knjižnico z nekaterimi mikrofilmskimi posnetki redkih primorskih časnikov, spodbujal založniško dejavnost knjižnice itd. Napisal je Vodnik po Goriški knjižnici Franceta Bevka (NGor. 1978, publikacije GorKnj. 4). Uredil je Zbornik Goriške knjižnice Franceta Bevka (NGor. 1979, publikacije GorKnj. 5), kjer je objavil članek o zgodovini te knjižnice. V Novi Gorici je že prvo leto prevzel uredništvo revije Goriška srečanja (1976–80), v kateri je objavil vrsto člankov. Pojavlja se tudi ob drugih pomembnejših kulturnih dogodkih kot organizator ali publicist, kot je razvidno iz članka Glasila dijakov Gimnazije v Novi Gorici; 30 let Goriške gimnazije (NGor. 1977). Nastopa kot predavatelj na izobraževalnih tečajih, med drugim tudi kot učitelj slov. med Italijani (1977/78). Aktivno sodeluje na strokovnih zborovanjih in piše tudi v ital. lokalne revije, npr. v II territorio (Ronchi 1979). Uredil, opombe in spremno besedo je napisal knjigi Izbrano mladinsko delo. Bogomir Magajna (Lj., MK 1980). Za Leksikon Cankarjeve založbe je napisal 85 gesel iz slov. književnosti (Lj. 1981).

Prim.: Osebni podatki; M. Brecelj, Prizadevanja in uspehi, PrimN 3. sept. 1976; isti, Spremembe v Goriški knjižnici Franceta Bevka, Knjižnica 21/1977, št. 1–4, 212; Zbornik GorKnj. Fr. Bevka, NGor. 1979, 184 kratki podatki o življenju, 155–82 bibliografija knjig in člankov.

Jem.