Jan, Jurij (1821–1900)

Jan Jurij, duhovnik, r. 11. apr. 1821 v Mekinjah na Gorenjskem, u. 24. jul. 1900 v Dolini pri Trstu. V duhovnika je bil posvečen 12. sept. 1847. Služboval je kot kpl v Skopem na Krasu (1847–50), v Dutovljah (1850–58), na Katinari (1858–64), kot žpk v Dolini (1864 do smrti). Od 1869 je bil tudi dekan, 1894 je bil imenovan za častnega kanonika. Bil je znan kot dober pridigar in govornik. J. je bil med glavnimi pobudniki in organizatorji velikega ljudskega tabora v Dolini 1878, na katerem je tudi govoril. »Bil je zelo pomemben narodni buditelj tržaških in istrskih Slovencev« (MSE II, 148). Simon Rutar (Rutar, Trst II, str. 169) ga imenuje »narodnega učitelja in voditelja v koprskem okraju« in ga šteje med tiste, ki »sedaj delujejo v Trstu in okolici za narodno prebujenje«. Deloval je na šolskem področju kot š. nadzornik in potem še kot član okrajnega š. sveta. Na narodnem polju je ob sodelovanju dolinske župnije pripomogel, da je bil v istrski deželni zbor izvoljen slov. narodni poslanec. Za zasluge je prejel drž. odlikovanje viteza Franc Jožefovega reda. Slovenci v Dolini in okolici so mu izkazali posebno hvaležnost ob 70-letnici rojstva (1891) in ob zlati maši (1897). Spomnil se ga je tudi papež in mu poslal posebno darilo. Slov. Matici je J. 1889 poslal krajši prispevek z naslovom Popis krajepisnih imen v fari Dolina pri Trstu s kratkim opisom vasi v Bregu in njih značilnosti (PDk 16. mar. 1969). Kot žpk in nato dekan je vztrajno branil pravice župnije v Dolini ter je tako posredno vplival na nastanek in razvoj znanega ricmanjskega vprašanja. Prišel je v odkrit spor s kpl dr. Antonom Požarjem, ki je kmalu po svojem prihodu v Ricmanje (1898) hotel odcepiti to duhovnijo od dolinske župnije in vpeljati v bogoslužje stari cerkvenoslovanski jezik.

Prim.: ZD 1891, 147; 1897, 324; Rutar, Trst II, 169; Ang. Kosmač, 70 let župnije v Ricmanjih, KolGMD 1975, 54–67.

K-ač