Jakomini, Gašper Andrej, vitez (1726–1805)

Jakomini Gašper Andrej, podjetnik in poštar, r. 17. okt. 1726 v Štanjelu pri Vipavi, u. 15. avg. 1805 v Gradcu, oče katehetičnega pisatelja Jožefa Antona (gl. čl.). Nižjo gimn. je obiskoval v Gor. (1737–40) in na Reki (1740–41), nakar je stopil v vojaško službo pri reški milici (1742) in kmalu postal poročnik (1743). Vendar ni bil zadovoljen z vojaško službo, zato je 1748 izstopil iz milice in se vrnil v rojstni kraj. Tam je ustanovil lastno trgovinsko podjetje (1748) in ga uspešno vodil do 1757, ko je sprejel službo poštarja v Celju. Tu si je pridobil znatno premoženje, kupil gospoščini Blagovno in Andenburg in se po 19 letih vodenja pošte z družino preselil v Gradec (1778). Cesarica Marija Terezija mu je podelila za vestno službo in zasluge plemiški naslov viteza (Holzapfel-Waasen) 1766, nakar je 13. okt. 1770 postal tudi član štajerskih stanov. V Celju je bil član bratovščine B. M. Matris Dolorosae (1762). V Gradcu je s spretnimi kupčijami (1786–88) prišel v posest večjih predelov zemljišč pri železnih vratih (Eisenthore), izvedel parcelacijo terena in po geometrijskem načrtu zgradil novo predmestje, ki je po njem dobilo tudi ime (Jakomini-Vorstadt). 1791 je upravo vseh posestev in podjetij izročil sinu Andreju Alojziju (1761–1825), zadnja leta pa je preživel izmenoma v Gradcu in na Dunaju.

Prim.: M. Kunitsch, Biographien merkwürdiger Männer der österreichischen Monarchie IV, Gratz 1805, 31; S. Schmutz, Historisch-topografisches Lexicon von Steyermark II, Gratz 1822, 115–16; J. G. Megerle v. Mühlfeld, Memorabilien des österreichischen Kaiserstaates, Wien 1825, 105; Oesterreichische National-Encyklopädie VI, Wien 1837, 196–97; G. Schreiner, Grätz, ein naturhistorisch-statistisch-topographisches Gemälde dieser Stadt und ihrer Umgebungen, Grätz 1843, 10, 120, 250–60; Wurzbach X, 57–58; Der Jakominiplatz, Grazer Morgenpost I, Graz 1879, št. 74; I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant III. Archidiakonat Saunien. Das Dekanat Cilli, Cilli 1880, 262; VIII. Das Dekanat Neukirchen, Marburg 1893, 172; J. S. Ersch-J. G. Gruber, Allgemeine Encyklopädie der Wissenschaften und Künste II, Leipzig 1882, 243; A. Gubo, Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart, Graz 1909, 308; J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice I, Celje 1971, 578.

Lc.