Primorski slovenski biografski leksikon
Iveša Anton (Ante), narodnopol. delavec, r. 3. febr. 1894 v Premanturi (Pulj), u. tam 21. jan. 1975. Oče Andrija, mati Kata Mihovilovič. Hrv. gimn. je obiskoval v Pazinu, matura 1914. Med prvo vojno vojak v Galiciji, nato prešel k Rusom. V Odesi se je pridružil diviziji prostovoljcev. Po vojaš. tečaju v Moskvi je bil vojak na strani revoluc. do 1921. Po vrnitvi domov se je preselil v Trst, kjer je vodil istrski center, nekak hrv.-ist. konzulat, ki so ga v prvih letih faš. večkrat napadli. Bil je tajnik društva Edinost za Istro v tesnem sodelovanju s trž. slov. politiki. V tem času je razvil bogato publ. dejavnost. Bil je ur. lista Istarska riječ, potem s prilogo Mladi Istranin, izdajal je gosp. list Narodni gospodar in koledar Jurina i Franina, od 1926 do 1928 ženski mesečnik Vez. V tem času so v Trstu izšle tudi Istarske narodne pijesme. Ko so slov. in hrv. tisk prepovedali, je nadaljeval z ileg. delom. 30. nov. 1929 so ga aretirali in mu jul. 1930 sodili pred Pos. sodiščem za zaščito države (na istem procesu tudi M. Bradamante, M. Vratović, A. Kukanja idr.). Iveša je bil obsojen na 4 leta zapora. Kazen je prestajal v Sulmoni in se po amnestiji preselil v Zgb (izgnan 1933), delal v emigr. istr. organizacijah in bil v tesnem stiku s slov. nar. voditelji v Trstu in prim. emigr. v Lj. Med 2. vojno ga je gestapo aretirala in je bil zaprt v Berlinu in Gradcu. Ob koncu vojne se je zaposlil v centralnem hig. zavodu kot direktorjev pomočnik.
Prim.: A. Rejec, V Premanturi v Istri so A. Ivešo položili k zadnjemu počitku, PDk 25. jan. 1975; Sardoč 85, 105; Aula IV; podatki B. Jakovljevića iz Buzeta (28. sept. 1993).
ldt
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine