Hočevar, Sonja (1927–)

Kobal Sonja, por. Hočevar, operna in koncertna pevka (koloraturni sopran), r. 3. marca 1927 v Ajdovščini, živi v Lj. Oče Janez, trg. poslovodja, mati Marija Marc. Končala je sred. ekon. š. v Lj., na Sred. glasb. š. (pri Kseniji Kušej-Novakovi) pa je študirala solo petje (1946–48), nato je bila član opernega zbora SNG v Lj. (1948–53), od 1953 je solistka lj. Opere. Kot zelo muzikalna pevka posebno prijetnega glasu in izredne pevske tehnike se je uveljavila tudi na koncertnih odrih in na RTV Lj. Poleg samostojnih gostovanj v Zgbu, Bgdu in Mrbu je nastopala tudi na Češkoslov., v Franc., Holand., It., Nem. in SZ (sama ali z ansamblom lj. Opere). Med njene največje uspehe je šteti zahtevne glavne ženske vloge zlasti v operah G. Donizettija (Don Pasquale, Lucia Lammermoor, Ljubezenski napoj, Zvonček), W. A. Mozarta (Figarova svatba, Gledališki ravnatelj), J. Offenbacha (Hoffmannove pripovedke), N. Rimski-Konsakova (Zlati petelin), G. Rossinija (Gospod Bruschino, Seviljslki brivec), R. Straussa (Ariadna na Naksonu), G. Verdija (Rigoletto) idr.

Prim.: Kojeko 1, 241, 325; S. Samec, Jugoslovenski savremenici, Bgd 1970, 349; P. Bedjanič, SGL I, 218; B. Loparnik, MuzE, 2. izd., II, Zgb 1974,144; Mala splošna enciklopedija, II, Lj.-Bgd. 1975, 44.

Lc.

Hočevar Sonja, roj. Kobal, operna pevka, kolorat. sopranistka, r. 3. mar. 1927 v Ajdovščini. Oče Janez, trgovec, mati Marija Marc. Ob hudem faš. pritisku se je družina izselila v Lj., ko je bilo Sonji malo več kot 1 leto. Tam je opravila osn. š., gimn. in kons. Študirala je solopetje pri Kseniji Kušej Novakovi. Že med študijem na Akad. na začetku 50. let je nastopala kot solistka na radiu, kjer je posnela cikle samospevov Schuberta, Schumanna, Mozarta, Novaka, Musorgskega, de Falla in slov. avtorjev Osterca, Švare, Pavčiča, Lipovška, Šivica, Merkuja itd. V zbor lj. O je bila angažirana 1948. Kot solistka je debitirala v sezoni 1952/53. Prvi njen nastop je bila vloga Gilde v Verdijevem Rigolettu. Od tedaj je pela v O vse vloge za koloraturni sopran, ki so bile na sporedu. Med drugimi je pela naslednje vloge: Rosina (Rossini: Seviljski brivec), Lucija, Adina, Norina (Donizetti: Lucia di Lammermoor, Ljubezenski napoj, Don Pasquale), Lucietta (Wolf-Ferrari: Štirje grobijani), Olimpija (Offenbach: Hoffmannove pripovedke), Ninetta (Prokofiev: Zaljubljen v tri oranže), Zerbinetta (R. Strauss: Ariadna na Naksosu), Musetta, Lauretta (Puccini: Bohème, Gianni Schicchi), Carica (Rimski-Korsakov: Zlati petelin), Suzana, Despina (Mozart: Figarova svatba, Così fan tutte), Karolina (Cimarosa: Tajni zakon), Karolka (Janaček: Jenufa), Zofija (Massenet: Werther). V večjih ali manjših vlogah je nastopala še v mnogih drugih O, kot so: Carmen, Don Carlos, Thais, Beg iz Seraja, Romeo in Julija, Prodana nevesta, Rusalka, Manon, Soročinski sejem, Prešeren, Ocean, Svet na mesecu td. Kot oper. pevka je gostovala v glavnih vlogah v vseh jsl. oper. hišah in večkrat v Avstr., Nem., It., Franc, Holand., SZ z lj. ali drugimi O. – Dosti je nastopala tudi na koncertnih odrih, doma in v tujini, večkrat z ork. in zborom Slov. filharmonije. Za R. Lj. je posnela vse glavne sopranske kolorat. arije, za TV vrsto O: Telefon, Zaljubljeni bratec, Zvonček, Apotekar, Serva padrona in druge. Za holandsko firmo Philips je posnela vloge v O: Zaljubljen v tri oranže, Carmina burana in Carmina Catulli. RTV Sje ji je izdala kaseto Opernih arij in kaseto Najlepše operetne melodije s Sonjo Hočevar. Odkar poje, sodeluje še na nešteto koncertih po Sji, ob spremljavi klavirja ali orkestra. – Poročila in ocena jo prikazujejo kot izredno muzikalno in tehnično dovršeno pevko s prijetnim glasom. Republiška komisija za razvrščanje izjemnih vrhunskih umetnikov jo je 20. okt. 1977 proglasila za Vrhunskega umetnika.

Prim.: SGL I, 218; osebni podatki; Mala splošna ene. II, 44; Ko je ko v Jsl., 349; Leksikon jsl. muzike I, 316; mnogi domači in tuji časopisi in revije.

Har.