Hmeljak, Matjaž (1941–)

Hmeljak Matjaž, elektronski inž., vseučiliški prof. računalništva, ustvarjalec računalniške umetnosti, r. 24. dec. 1941 v Trstu, kjer živi. Oče Dušan, lesni trgovec iz Lokavca pri Ajdovščini, mati Vera Kovačič iz Trsta, diplomirana v ekonom, vedah, vnukinja Antona Klodiča Sabladoskega (PSBLII, 67–70). Osn. š. v ul. sv. Frančiška (1947–52), nižja sred. š. pri Sv. Jakobu (zdaj I. Cankarja – 1952–55), Znanstveni licej Fr. Prešerna (1955–60). V gimn. letih je bil aktiven skavt, od 1955 do 1962 vsako leto na taborjenju, sodeloval v Kult. klubu v ul. Donizetti in v Liter. vajah. Po maturi se je vpisal na Fak. za inž. trž. U (1960–66) in diplomiral iz elektronike. L. 1962 je bil predstavnik slov. študentov (lista Adria) v tribunatu trž. univ. V akad. letu 1965–66 je bil štipendist v Računskem centru (Centro di calcolo). Na trž. U. dela kot tehnik v Računskem centru (1967–86), kot pover. prof. (1975–86), od 1986 dalje kot pridruženi prof. računalništva (prof, associato). V letih 1971–88 je predaval razne predmete v okviru enoletne šole za programerje v Računskem centru trž. U, v letih 1976–80 na enoletnem večernem tečaju za programerje na slov. zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu, 1988 je predaval računalniško programirano umetnost v okviru enoletnega tečaja Računalniške grafike na zavodu ANCIFAP v Trstu. – V letih 1969–91 je objavil na področju informatike 13 znanst. člankov in tri tehniške knjige: M. Hmeljak, A. Sessa-Lagonegro, Sistemi operativi, Univ. v Trstu, ed. CLUET 7; Il Linguaggio di Programmazione Pascal, Univ. v Trstu, ed. CLUET, prva izd. 1980, druga izd. 1982; IDP/M2: Istruzioni, Dati e Programmi in Modula-2, ed. CUSL »G. La Pira«, univ. v Trstu 1991. – Leta 1970 je po posredovanju prof. Avgusta Černigoja (PSBL I, 239–34) začel sodelovati s slikarjem Edvardom Zajcem (PSBL IV, 319–20) in v desetih letih sta uresničila štiri večje sisteme na področju računalniške umetnosti, pri vseh zamisel Zajec, realizacija M. To so: 1. sistem »TVC-Theme and variations on a Cube«, razstava »COMP 3«, Palazzo Costanzi, Trst 1971; 2. sistem »LMC – Logical Moments in Color«, Gal. Forum, Trst 1. – 15. okt. 1977; 3. sistem »SMF – Scherzo for Matrix and Figures«, gal. Nuovo Spazio 2, Venezia 20. maja – 16. jun. 1979 in Gal. Loža v Kopru jun. 1979, ponovitev v Kranju jul. i. l.; 4. sistem »HARPS – Harmonic Progression Schemes«, razstava na Instit. Jožef Stefan, Lj. jul. 1981. – Po Zajčevi vrnitvi 1980 v ZDA H. sam razvija svoje likovne računalniške sisteme. V letih 1985–93 je samostojno razvil naslednja dela (in razstave): grafike »RKT – Razbivati Kocke v Trstu«, razstava računalniške umetnosti, kongres AICOGRA-PHICS, Milan 1985; tudi na Computer Art exhibition, Artif. Intelligence Lab., University of Bruxelles 1986; »sistem SECTIONS«, skupinska razstava, posvečena prof. A. Černigoju, Trst-Gor. febr. 1986; »6 Pixel for Zajec«, abstraktni digitalni video na razstavi »Spazio-4«, Trst okt. 1987; »Cuts«, abstraktni digitalni video na »Festival dell'Arte Elettronica«, Camerino, Marche nov. 1987; z delom »Cuts« in »6 Pixel for Zajec« je sodeloval tudi na FISEA (First Intern. Symposium of Electronic Art), Utrecht, Nizoz. (27. – 30. sept. 1988); sistem »Trstke«, Gal. TK Trst 2. – 20. febr. 1989; sistem »Punti, Linee e Caos«, Kongres MI-PRO 89, Reka 22. – 26. maja 1989; sistem »KEYS«, na katerem je realiziral več abstraktnih računalniških videov: Stopi (1990), 8*8 (1991) na Ars Electronica, Linz (Avstrija, jul. 1992), razstava in računalniška inštalacija v Kult. društvu Tabor, 9. – 19. okt. 1992, Opčine pri Trstu (grafike »novi simboli«, video »Stopi«, »8*8«, »Val«, »Diago«), računalniška inštalacija (sistemi »H/MUZ« – mini univerzalni zoo, »Origami«, video: »Diagonal«) na razstavi treh avtorjev »Multiple Galerie«, Gradec 2. – 20. okt. 1993, in na samost. razstavi v Sala Comunale d'Arte, Trst 12. okt. – 2. nov. 1993. – O računalniški umetnosti je objavil šest člankov, prva dva z Zajcem: Scherzo for Matrix and Figures, Computer Graphics and Art, Vol. 2, no. 4, nov. 1977; in Scherzo for Matrix and Figures, part II, Computer Graphics and Art, Yearbook 1979; sam: Ma dove appendo la Computer Art?, Proxima, vol. I, st. 0, Trst 1982; Computer Art: una sosta di riflessione, kongres ICOGRAPHICS, Milan, maj 1986, priobčen tudi v 1'Elettrotecnica, vol. LXXIV, st. 7, jul. 1987; ADVIK, un'ipotesi di tastiera per video digitale astratto, kongres AICA, Siena 25. – 27. sept. 1991. »VIK, a video keyboard for time colour structures«, simpozij TISEA (Third Intern. Symposium on Electronic Art), Sydney 9. -13. nov. 1992. – Zajec in M. »skupaj sta razvijala posebno umetnostno teorijo generiranja računalniške slike in v svojem času prešla razmeroma dolgo pot od preprostega kombiniranja računalniške likovne abecede do zapletenih abstraktnih likovnih barvnih sestavov. Trst je po njuni zaslugi postal središče slov. računalniške grafike, a tudi pomembno središče za to dejavnost v It. . . Slov. umetnost v Trstu se je torej na tem področju brez posrednikov in brez značilnega zaostajanja uvrstila v svetovno pomembne tokove na eni njenih raziskovalnih konic. . . Hmeljak je razvil predvsem dve oblikovni smeri. Odvrnil se je od ploskovnih ureditev in njihovih neskončnih variacij ter se posvetil razvoju linij. Linije v različnih položajih in linije v procesu razkrajanja. Dosegel je nekatere dobre, likovno učinkovite podobe, hkrati pa je tudi še pokazal nekatere robne položaje, ki opozarjajo na mogočo prevlado tehnike, sposobnosti stroja, teorije nad umetnostno sestavino« (Peter Krečič). Glavna smer raziskovanja v letih 1987–93 je v definiciji in preizkušnjah videotipkovnice, na kateri bi bilo mogoče »igrati« abstraktne video kompozicije. Izdelal je svoj video-sequencer (računalniški sistem), za katerega je napisal več video-partitur (Stopi, 8*8, Val, Diagonal).

Prim: Peter Krečič, esej v razstavnem katalogu za tržaško razstavo febr. 1989; Magda Jevnikar, Računalniška grafika M. Hmeljaka, M(Trst) 1989, 72; podatki domačih 23. febr. 1989; osebni podatki 18. jun. 1992; vabilo za razstavo Video in grafika, Prosvetni dom na Opčinah, 9. okt. 1992, uvodnik Aldo Castelpietra.

Jem.