Hvala, Bogomil (1908–?)

Hvala Bogomil, tigrovec in politični delavec, r. 5. okt. 1908 na Slapu ob Idrijci, živi v Tolminu. Oče Anton je bil kmet, zaveden Slov., v avstr. vojski politično sumljiv, preds. Bralnega in pevskega društva, po prvi svet. vojni podžupan do nastavitve podeštata. H. se je po osn. š. po pol leta učil za mehanika in trgovca, ko pa so zaprli mehanično delavnico in Kmetijsko zadrugo v Idriji, se je pri bratu izučil za kovača. 1930 se je povezal z organizacijo TIGR na Kneži, v Rutu, prejemal od tam ilegalni tisk in orožje in ga z več sodelavci širil po Šentviški planoti, Idrijski dolini in Baški grapi do aretacije 29. okt. 1940. Trdovratno je zanikal obtožbe, zato je bil poldrugi mesec zaprt v podzemeljski kleti na goli deski, strahotno mučen in po več dni brez hrane in vode. Začasno so ga izpustili in strogo polic, nadzorovali, ga spet aretirali in internirali v Corropoli oz. Castel S. Angelo. V internaciji je sodeloval v tajnem pevskem zboru ter v kult. in marks. krožku. Po it. premirju se je od Pescare peš vrnil domov, vzel skrito orožje in odšel k partizanom pod imenom Ivo. Febr. 1944 je bil sprejet v KPS in imenovan za njenega tajn. za okoliš Bukovo, poleti pa je postal član okrož. KKPS za Baško grapo, po reorganizaciji pa še za Cerkljansko. Avg. 1944 je bil delegat zbora aktivistov v Črnomlju, dec. je prevzel posle pooblaščenca OZNE za okr. Kobarid, nato za Brda, po vdaji Nemčije za Bovec-Trbiž. Po odpustitvi iz vojske maja 1946 je postal referent za izgradnjo ljudske oblasti pri ONOO Tolmin, zatem tajn. okr. Sveta sindikatov, referent in nadzornik za delo pri OLO Tolmin. Apr. 1948 so ga izvolili v odb. OLO Tolmin in mu zaupali poverjeništvo za delo. Od okt. 1948 do okt. 1950 je bil preds. okr. kontrol, komis., nato dve leti poverjenik za krajevno gospod, in promet OLO Tolmin, od 1952–64 upravnik Komunalnega zavoda Tolmin, maja 1964 je stopil v pokoj. H. je med redno zaposlitvijo opravljal družbeno-polit. naloge: odb. OLO Tolmin in N. Gorice, sodn. porotnik Okrož. sodišča v N. Gorici in Okrož. gospod, sodišča v Kopru, preds. komis. za agrar. reformo, član komis. za potrjevanje tarif, pravilnikov pri OLO Tolmin, za volitve in imenovanja pri OLO N. Gorica, za urbanizem in za varnost cestnega prometa, preds. sveta za notranje zadeve OLO Tolmin, član Glavnega odb. OF SRS, delegat II. kongresa OF za SRS apr. 1948 in III. kongresa apr. 1951 idr. Poročen je z Ivanko Kosmač, sestro pisatelja Cirila Kosmača (gl. čl.). V NOB so sodelovali: oče, mati, 3 bratje in 3 sestre; oče je bil ubit v Tolminu, starejši brat je umrl v Dachauu.

Prim.: Ivanka Kosmač, Prišla je pomlad, TV–15, 1967, št. 27; Fr. Strle, Spomini tigrovca Hvale, TV–15, 13. jul. 1972; J. Vidic, Zločin pri Lenartu, Lj. 1974, 478–81; TolZb 1975; A. Pagon-Ogarev, Neugasla hvaležnost, PrimN 1976, št. 36; Edi Šelhaus, Ameriška letalca se vrnila med ljudi, ki so jima med vojno rešili življenje, PDk 1976, št. 197; Jerry Armstrong, Return to Dreznica, Company, dec. 1976; Yugoslavien trip rekindles mcmories, Maple Heights Press, 9. sept. 1976, 4; Edi Šelhaus, Stotinka sreče, Lj. 1980, 19 sl.

Rut.