Hušo, Mihael (1882–1941)

Hušo Mihael, kanonik, r. 12. sept. 1882 v Trstu v župniji pri Sv. Ivanu, u. 14. nov. 1941 na Reki. Oče Ivan, kamnosek, mati Ana Ravbar. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Trstu, bogoslovje v Gor. Mašniško posvečenje je prejel v Trstu 23. sept. 1905. Služboval je kot kaplan v Brezovici (1906– 07), v Hrušici (1907–08), kot kurat v Podgradu (1908–15), žpk v Hrušici (1915–24), žpk in dekan v Jelšanah (1924–35), stolni kanonik na Reki (1935– 41), kjer je u. za angino pectoris. Pokopan je bil na lastno željo v Jelšanah. Zaradi škofove odsotnosti (bil je v Rimu in je prišel v Jelšane za 30. dan smrti) ga je pokopal generalni vikar dr. Regalatti ob navzočnosti kakih 30 duhovnikov in številnih vernikov. Na Reki je bil H. ravnatelj škofijskega administrativnega urada, sodnik pri škof. sodišču, član za disciplino v semenišču, član katehetske komisije in škof. voditelj KA za slov. vernike. H. je bil delaven, razgledan in narodno zaveden duhovnik in je zapustil globoke pozitivne spomine povsod, kjer je deloval. V Podgradu je sezidal novo žpk c.; ko je zmanjkalo denarja za glavni oltar, je prodal svojo hišo v Trstu, da je c. dobila še primeren oltar. V Hrušici je marljivo vodil tamkajšnjo zadružno mlekarno, v Podgradu pa posojilnico. Posojilnici v Podgradu in Jelšanah sta edini na Primorskem, ki sta se ohranili tudi v času najhujšega fašističnega pritiska. V Jelšanah je H. 1933 dal poslikati žpk c. in postavil nov tlak v prezbiterij. Tu je 1925 ustanovil Marijino družbo deklet in žena. O njegovi narodni zavesti priča c. v Podgradu, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu; prejšnja c. je bila posvečena sv. Jakobu. V jelšanski žpk kroniki, ki jo je sam pisal, najdemo večkrat poudarjeno, da so bili pozdravni govori ob sprejemih it. škofov, ki so prihajali po pastirski dolžnosti v slovenske vasi, vedno v slov. jeziku. Njegova gostoljubnost je bila znana. Posebno v Jelšanah so se pri njem zbirali slov. duhovniki na posvete.

Prim.: ŠkATrst; ŠkARe.

Škerl